Sedim pred ekranom, na njem pa preprosta prazna bela stran z vrstico za vpisovanje teksta. Kako se človek začne pogovarjati z modelom umetne inteligence? Mu najprej vošči dober dan in ga povpraša po zdravju? Uporablja prosim in hvala? Pazi na svoj ugled z globokimi in življenjsko pomembnimi vprašanji, ki pritičejo takšnemu možganskemu trustu? »Živjo!« plašno čivknem. »Pozdravljeni! Kako vam lahko danes pomagam?« se glasi odgovor. »Eeeem, kaj si?« je prvo, kar mi pade na pamet. »Sem jezikovni model umetne inteligence, znan tudi kot model strojnega učenja. Čeprav sem sposoben obdelati in se odzvati na vnos naravnega jezika, nimam občutkov, zavesti ali samozavedanja. Sposoben sem samo obdelati in odgovoriti na informacije v okviru svojega programiranja in usposabljanja,« potoži Chat (vsaj jaz si predstavljam, da je pri tem odgovoru njegov glas malo zamerljiv).
»Govoriš slovensko?« se pozanimam. Govori, in to presenetljivo dobro. Zdaj se že počutim bolje. Če je naše gore list, je pa to čisto drugače; pri nas smo vsi v sorodu vsaj v četrtem ali petem kolenu. Da je s teh koncev, se izkaže tudi pri mojem naslednjem vprašanju – kako rešiti problem pomanjkanja družinskih zdravnikov. Njegove rešitve so enake tistim, o katerih že vrabci čivkajo, svoj digitalni piskrček pa pristavi še s predlogom, da naj več naredimo na področju telemedicine – zdravljenju na daljavo s pomočjo tehnologije. Potem klepetava o vsem mogočem približno uro, vse dokler me program ne izvrže, češ da sem postavila že preveč vprašanj. Kot da tega ne poslušam že vse življenje!
Neizogibna prihodnost
Šalo na stran, po tem »pogovoru« mi je kristalno jasno, zakaj je umetna inteligenca (UI) neizogibna prihodnost naše družbe. Informacija, razlaga in znanje tako lahkotno na dosegu roke so neprecenljivi za vsakogar, kaj šele za industrijo, znanost, državne ustanove itn. Iskanje po Googlu se zdi v primerjavi s tem, da postaviš kakršno koli vprašanje in se ti odgovor izpiše na zaslonu v nekaj sekundah, okorno in neučinkovito kot orodje iz kamene dobe. Popolnoma očitno pa je tudi to, da bodo marsikateri poklici kmalu za na smetišče zgodovine. A o tem nekoliko pozneje. Najprej naj pojasnim, kaj umetna inteligenca sploh je.
Kot človeški um na potenco X
Zelo preprosto povedano, UI pomeni ustvarjanje strojev, ki lahko razmišljajo in se učijo kot ljudje. Tehnologija umetne inteligence uporablja strojno učenje, s katerim se računalniki učijo in izboljšujejo sami. Deluje tako, da računalniku pokaže veliko primerov nečesa in mu nato pusti, da sam ugotovi pravila ali vzorce. Na primer, če bi želeli računalnik naučiti prepoznati slike mačk, bi mu pokazali na tisoče fotografij mačk, nato pa bi računalnik uporabil te informacije, da bi se naučil prepoznati mačko na fotografiji, ki je še ni videl. Tehnologija, na kateri temelji takšno učenje, uporablja številne plasti virtualnih »nevronov«, ki se lahko učijo in prepoznajo vzorce v podatkih, podobno kot delujejo naši možgani. UI so torej nekakšni robotski možgani, ki se lahko učijo in sprejemajo odločitve sami. Za učenje tehnologija umetne inteligence uporablja algoritme, ki so kot navodila po korakih, ki jih mora računalnik upoštevati. Ti algoritmi pomagajo računalniku razumeti in analizirati informacije ter na njihovi podlagi sprejemati napovedi ali odločitve. Primer je, na primer, algoritem, ki se uporablja v samovozečih avtomobilih. Avtomobilu pomaga razumeti, kaj se dogaja na cesti, in odločati, kdaj zavirati, kdaj zaviti in kdaj je varno voziti. Tako kot bi se petletnik naučil voziti kolo z vajo in ponavljanjem, se model UI nauči, kako opraviti nalogo, tako da se napolni s podatki in vadi.
Chat gpt ne vozi avta in ne igra šaha, ker je jezikovni model UI. Zna torej sestaviti besedila na podlagi podatkov, ki jih ima. Chatova baza je sestavljena iz ogromne količine tekstov, saj je bil do leta 2021 povezan s spletom in je z njega črpal. To sicer pomeni, da najnovejših tračev ali športnih rezultatov od njega ne boste dobili, saj nima več dostopa do spleta. Je pa njegova učinkovitost pri iskanju podatkov in sestavljanju smiselnih sestavkov praktično neskončna v primerjavi s človeško. Količino tekstov, ki jih je sposoben »prebrati« in povzeti v nekaj sekundah, bi človek študiral leta.
Prijazna umetna inteligenca?
Chat gpt je javno dostopno orodje, ki ga je razvilo raziskovalno podjetje OpenAI. To se po lastnih besedah »osredotoča na razvoj in spodbujanje prijazne umetne inteligence na način, ki koristi vsemu človeštvu«. So neprofitna organizacija, katere cilj naj bi bil zagotoviti, da se tehnologija umetne inteligence razvija odgovorno in varno. Aktivno sodelujejo z akademskimi institucijami in si prizadevajo, da bi bila umetna inteligenca dostopna vsakomur. Eden od soustanoviteljev je, kakopak, Elon Musk, bolj znan kot ustanovitelj avtomobilskega giganta Tesla, novi lastnik Twitterja in tisti, ki preizkuša rakete, s katerimi bi nas naselil na Mars. V razvoj tega projekta pa naj bi v kratkem kar deset milijard vložil tudi Bill Gates, ustanovitelj Microsofta.
UI kot sila napredka
Umetna inteligenca bo že v bližnji prihodnosti korenito spremenila našo družbo – tako v dobrem kot slabem smislu. Tehnologija je namreč tako neskončno uporabna in učinkovita, da poti nazaj ni. Področja, kjer bo ali pa že je nepogrešljiva, so med drugim naslednja: v medicini se UI uporablja za izboljšanje diagnoze in zdravljenja bolezni z analizo rentgenskih, ultrazvočnih in drugih diagnostičnih slik, prepoznavanjem vzorcev v podatkih o bolnikih in za pomoč pri odkrivanju novih zdravil. Če iskanje prave molekule, prave kombinacije ali prave količine za novo zdravilo v povprečju traja okoli 15 let, kadar delo opravljajo človeški raziskovalci, UI pravo rešitev najde že v nekaj letih. Na področju transporta lahko samovozeči avtomobili in tovornjaki zmanjšajo število nesreč, ki jih povzroči človeška napaka, ter izboljšajo pretok prometa in zmanjšajo zastoje. V proizvodnji lahko UI opravlja nezahtevna in ponavljajoča se opravila. Vnaprej lahko pove, kdaj bo potreben servis, nadzoruje kakovost in optimizira proizvodnje procese. Pri preučevanju podnebja in pripravi na podnebne spremembe analizira ogromne količine podatkov iz satelitskih posnetkov in vremenskih senzorjev ter lahko bolje napove ekstremne vremenske pojave in bolje organizira odgovor na naravne nesreče.
Uporablja se lahko tudi za sledenje in spremljanje divjih živali, odkrivanje nezakonitega lova ali sečnje ter za odkrivanje in napovedovanje onesnaževanja in nevarnosti za okolje. Finančne institucije jo uporabljajo za odkrivanje in preprečevanje goljufij ter prepoznavanje trendov in napovedovanje gibanja trgov. Trgovinam lahko koristi z avtomatiziranim upravljanjem zalog in kot klepetalni robot za pomoč strankam (tisti, ki vas spravlja v obup, ko želite pojasnilo izven predpripravljenih odgovorov). Tehnologije, ki temeljijo na UI, se uporabljajo tudi v kmetijstvu, saj lahko izračunajo optimalno količino gnojila in vode za pridelavo rastlin ter svetujejo glede izbire rastlin na zemljišču. UI lahko olajša življenje tudi vsakomur od nas, kar kaže čedalje večja priljubljenost virtualnih osebnih pomočnikov, kot sta Applova Siri in Amazonova Alexa.
Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 3, 17. 01. 2023.
