Veliko oko Velikega brata. Lansko jesen smo poročali o tem, kako so se na Kitajskem lotili uvajanja novega sistema, v katerem država na podlagi različnih digitalnih podatkov – posnetkov uličnih kamer, spletnih nakupov, igranja videoigric na spletu, zapisov na družabnih omrežjih itd. – državljanom podeljuje plus in minus točke, pri čemer so nato za lepo vedenje nagrajeni, za »neprimerno« pa kaznovani. Takrat smo, seveda, poudarili, da nas je lahko zelo, zelo strah takšnega družbenega »dobropisa« in srhljivega kitajskega eksperimenta.
Zdaj so šli Kitajci še dlje. V veljavo je stopila zakonodaja, ki določa, da morajo mobilni operaterji zagotoviti prepoznavanje obrazov vseh novih uporabnikov njihovih storitev. To pomeni, da ljudje ne bodo imeli dostopa do mobilnih storitev oziroma ne bodo mogli dobiti telefonske številke, če ne bo operater shranil optične podobe njihovega obraza. Tako bo lahko oblast preverjala identiteto več sto milijonov uporabnikov spleta v državi. Kako se je lahko zgodilo kaj takega? Vse to se je lahko zgodilo zato, ker so ljudje premalo obveščeni, ker se preprosto ne zavedajo, da so biometrični ukrepi že po naravi stvari velik poseg v zasebnost in dostojanstvo posameznika.
Nadzor tudi na stranišču. Uporaba tehnologije prepoznavanja obrazov v zadnjih letih na Kitajskem zelo hitro napreduje. Njena uporaba se širi od trgovin do nadzornih sistemov. Vse je šlo tako daleč, da nič več ne gre samo za preganjanje kriminala in »zagotavljanje varnosti«, temveč za posege v najintimnejša področja človekovega življenja. Za ilustracijo bomo – malo za šalo in malo za res – opisali dogajanje v Nebeškem templju v Pekingu. Upravniki muzeja so, da bi preprečili pretirano uporabo toaletnega papirja, stranišča opremili z nadzornim sistemom prepoznavanja obrazov. Ko je določen obraz porabil dovoljeno količino toaletnega papirja, mu naprava z njim nekaj časa ni postregla. Ob tem bi se bolj težko nasmejali, mar ne?
Kaj je biometrija? Beseda biometrija izhaja iz starogrške besede »bios« (življenje) in »metron« (meritev). Poenostavljeno je biometrija veda o načinih prepoznavanja ljudi na podlagi njihovih telesnih, fizioloških in vedenjskih značilnosti, ki so hkrati edinstvene in stalne za vsakega posameznika. Z njimi je mogoče nekoga določiti – z uporabo prstnega odtisa, posnetka papilarnih linij s prsta, šarenice, očesne mrežnice, obraza, ušes, DNK in značilne drže.
Vzemi in plačaj z nasmehom. Uporaba biometrije vse bolj narašča, saj jo lahko zasledimo v številnih dejavnostih, pri čemer se uporablja v različne namene: za obrambo, nacionalno varnostno in obveščevalno dejavnost, upravljanje zaporov, ukrepe na državnih mejah, imigracije, potne liste, bančne in finančne institucije, informacijske sisteme …
Edinstvene telesne značilnosti postajajo novo geslo za marsikaj, predvsem pa je to nov način identifikacije. Tudi v sektorju finančnih storitev uporabljajo za potrditev identitete lastnika bančne kartice prepoznavanje obraza. Za odprtje novega računa je že marsikje dovolj tako imenovani selfi. Na ta način se močno poenostavi tudi nakupovanje na spletu. Spletni trgovec Alibaba uporablja plačilni sistem, pri katerem je dovolj, da uporabniki, ko kupujejo blago, zgolj pokimajo z glavo. Velika večina ljudi je menda prepričana, da je pri plačilih z biometrijo manj možnosti, da bi prišlo do prevare.
V Alibabi so uspešno preizkusili tudi pilotni projekt trgovine brez blagajničarjev in blagajn. Ob prihodu v trgovino je potrebna zgolj registracija kupca, in to tako, da se fotografira na enem izmed samopostrežnih terminalov. Lahko je to fotografija našega nasmejanega obraza. Potem se lahko sproščeno sprehajamo med policami, izberemo, kar želimo, in mirno odkorakamo iz trgovine. Tehnologija za prepoznavanje obrazov bo nato v povezavi z drugimi tehnologijami poskrbela za to, da bo končni znesek nakupa prišel do naše kreditne kartice.
V hipu razgaljeni. O, kako čudovito, pomislimo, ko nam Facebook sam označi, kdo vse je na skupinski fotografiji z izleta, ki jo hočemo objaviti. Se kdaj vprašamo, kako je mogoče, da vse to vedo? Predstavniki Facebooka so se pohvalili, da njihov algoritem za prepoznavanje obrazov deepface v 97 odstotkih pravilno ugotovi, da je na različnih fotografijah ista oseba. To natančnost bodo še izboljšali, ko bodo deepface povezali z drugimi uporabniškimi podatki na Facebooku – prijateljsko mrežo, lokacijo in fotografijami oseb, s katerimi se določen obraz pogosteje pojavlja. Mi pa se tega veselimo?
Tudi to, da lahko svoj mobilni telefon odklepam s prstnim odtisom, se mi je zdelo na začetku super. Niti za hip nisem pomislila na varovanje osebnih podatkov. Sicer pa skoraj vsa velika spletna in tehnološka podjetja že razvijajo svoje rešitve za obdelavo obraza, pa tudi novejši pametni mobilni telefoni za odklepanje namesto gesla že uporabljajo prepoznavanje obraza. Laiki se očitno ne zavedamo, da znajo omenjeni algoritmi prepoznati in analizirati obraze med milijardami podob, ki jih je mogoče najti na spletu in družbenih omrežjih. Temu nato dodajo še podatke o glasu, grimasah, govorici telesa in drugih značilnostih, ki jih nevede razkrijemo pred nadzorno kamero. Pomislite, da bo lahko v prihodnosti že posnetek na prvi od neštetih kamer na vaši poti v hipu razkril, da ste vinjeni, in ne boste mogli odpeljati naprej. Da ne omenimo možnosti, da vas, če boste med hojo proti domu padli na nos, varnostni sistem za odklepanje vrat, ki je bil narejen na podlagi prepoznavanja vašega obraza, ne bo prepoznal, tako da boste morali prespati na predpražniku.
A šalo na stran. Kakšna bo torej ta naša prihodnost? Čez nekaj let – če že ne prej – bo mogoče v množici identificirati skoraj vsak človeški obraz.
Tudi Slovenci imamo Velikega brata. Kot vsako tehnologijo je mogoče tudi biometrijo uporabiti na način, ki je prijazen do zasebnosti posameznika. Na žalost pa se lahko uporablja tudi drugače, kot učinek »Velikega brata«. Vse kaže, da je resnični motiv za množično nameščanje in uporabo nadzornih tehnologij predvsem nadzor nad ljudmi, seveda pa tudi dobiček in moč. Obljuba večje varnosti je zgolj politični izgovor, ki je postal sprejemljiv tudi v najbolj demokratičnih družbah.
Tudi slovenska realnost kaže, da so nadzorne kamere na številnih javnih krajih. Datoteke so polne dragocenih podatkov s spletnih strani o nakupih, kreditih, potrošniških navadah … Jasno je, da o nas veliko povedo bančni podatki, davčni dosjeji, zdravstvene kartoteke … In da smo, ko se združijo podatki iz različnih virov, odprta knjiga, ki jo z veseljem in po potrebi prebira Veliki brat.
Slovenska policija že uporablja tehnologijo za avtomatizirano prepoznavanje obrazov. Sicer menda z njo ne izvajajo množičnega nadzora, čeprav bi jim širina obstoječe zakonodaje to dopuščala.
Več v reviji Zarja Jana št. 4, 28. 1. 2020
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
