Zgodbe

Mamografija, ultrazvok ali oboje?

Neva Železnik
9. 10. 2018, 07.05
Deli članek:

Ni bolezni, ki bi tako globoko posegla v dušo in telo sleherne ženske, kakor tudi njene družine oziroma partnerja, kot prav rak dojk. Hkrati je treba vedeti, da je to bolezen, katere pojavnost še narašča. Vsako leto na novo zboli okoli 1300 Slovenk, v povprečju starih malo nad 60 let, torej več kot tri na dan; umre pa jih še vedno malo manj kot štiristo, več kot ena na dan. Nič ne kaže, da bi se to zbolevanje ustavilo.

Revija Zarja
Predvsem mlajše ženske in starejše od 69 let se pogosteje odločajo za ultrazvočni pregled dojk.

Gotovo veste, da se rak dojk zdravi uspešneje, če je odkrit dovolj zgodaj. Zato ni čudno, da se mnoge Slovenke sprašujejo, ali iti preventivno na mamografijo (rentgensko slikanje dojk), ki je brezplačna z napotnico (v vseh življenjskih obdobjih, če gre za sum raka) in celo brez napotnice v programu DORA, slovenskem državnem presejalnem programu zgodnjega odkrivanja raka dojk, ki zajema že vse naše državljanke med 50. in 69. letom na dve leti. Ali pa si, kar velja predvsem za ženske od 20. do 50. leta in nad 70 let, ki jih DORA še ne ali ne zajema več, pregledati dojke z ultrazvokom ali celo s katero drugo preiskavo, ki ni v rokah zdravnika. Recimo s termografijo.

Ultrazvok. Predvsem mlajše ženske in starejše od 69 let se pogosteje odločajo za ultrazvočni pregled dojk. Tisti, ki te preiskave opravljajo, pravijo, da je s kakovostnimi aparati moč odkriti rakavo obolenje oziroma druge bolezni dojk. Za več podatkov o tem smo zaprosili prim. Darijo Matejo Strah, ginekologinjo, ki vodi Diagnostični center Strah v Domžalah. »Vedeti moramo, da tako mamografija kot ultrazvočni pregled dojk nista diagnostični preiskavi. Spadata med presejalni metodi, to pomeni, da v populaciji zdravih žensk iščemo bolezen. Obe metodi imata svoje prednosti in pomanjkljivosti. Za mlajše od 35 let je ultrazvok edina priporočena preiskava zaradi dejstva, da ni sevanja, in tega, da mamografija zaradi gostega tkiva mlade dojke ne bo dovolj razločna, za starejše je dopolnilna preiskava. V tem obdobju je tudi več benignih bolezni, ki se pojavijo nepričakovano in povzročajo stisko. Mamografija ne bo odgovorila, ali je na sliki samo nenevarna cista ali goste strukture, ki jih je treba punktirati. Oboje potrdi ultrazvok z visoko stopnjo zanesljivosti, punkcija določi diagnozo,« je pojasnila in dodala, da za rakom dojk res večinoma zbolevajo starejše ženske, a moramo vedeti, da je mlajših žensk z rakom vseeno slaba petina. Poudarila je, da ultrazvok nima stranskih učinkov, je neboleč, brez žarčenja, zato je primeren za nosečnice, mlada dekleta in žene, pri vnetjih dojke, za ženske z vsadki ter moške. »Ne pozabimo, da v Sloveniji vsako leto za rakom dojk zboli tudi od 10 do 15 moških. Karcinom dojk pri mladih ženskah žal raste pospešeno in se širi hitreje, kar močno vpliva na zdravljenje in preživetje. To so večinoma mlade mamice in so čustveno zelo prizadete. A zanesljiv pregled zahteva licencirano znanje in vrhunsko ultrazvočno opremo s posebno sondo.«

Povedala je še, da se je ob 10. obletnici svoje ambulante odločila za nov program kliničnih in ultrazvočnih pregledov dojk z možnostjo genetskega testa za napoved tveganja, ali bodo ženske zbolele za dednim rakom jajčnikov ali dojk. »Želim pomagati vsem tistim ženskam, ki želijo za svoje zdravje poskrbeti že veliko prej, preden dopolnijo 50 let, ženskam, pri katerih mamografija ne more biti narejena, pa tudi ženskam, ki mamografijo odklanjajo.« Poudarila je, da vsem drugim metodam, ki niso pod okriljem zdravniške stroke, pa kot ženska in zdravnica ne bi zaupala. »Niso dovolj zanesljive, da bi se počutila varna in pomirjena.«

Revija Zarja
Prim. Darija Mateja Strah, ginekologinja, ki vodi Diagnostični center Strah v Domžalah.

Deset let DORE. Že več kot deset let je minilo, odkar je (21. aprila 2008) z velikimi pričakovanji štartala DORA, ki omogoča redno dveletno mamografsko slikanje dojk zdravim ženskam med 50. in 69. letom starosti, pri katerih je rak najpogostejši. Kaj je o tej za zdaj v svetu najbolj uporabljani in raziskani metodi diagnostike pri raku dojk povedal dr. Maksimiljan Kadivec, dr. med., specialist radiologije in vodja programa DORA? »Vsi, ki delajo v DORI, morajo imeti dodatna znanja, naše delo pa je tudi stalno nadzorovano ter mednarodno prepoznano kot primer dobre prakse. Zdaj, ko je vsa Slovenija vključena v DORO, pričakujemo zmanjšanje umrljivosti za rakom dojk za 25 do 30 odstotkov.

Mamografija je osnovna diagnostična metoda v presejalnih programih za raka dojk, torej tudi v programu DORA, kar je v skladu z evropskimi smernicami kakovosti. Mamografija se zaradi visoke občutljivosti uporablja kot prva slikovna preiskava za preventivne preglede vseh asimptomatskih žensk, starejših od 50 let, za preventivne preglede asimptomatskih žensk, ki so rizične in starejše od 40 let, ter za diagnostičen pregled simptomatskih žensk, starejših od 35 let. Mamografija je tudi edina metoda za prikaz mikrokalcinacij, pri čemer vsaj 50 odstotkov vseh karcinomov vsebuje mikrokalcinacije.«

Sogovornik je povedal, da je ultrazvočna preiskava dojk priporočljiva predvsem kot dopolnilna preiskava pri mamografsko nepregledani dojki in pri večini žensk ne more nadomestiti mamografije. »Kot osnovna diagnostična metoda je ultrazvok primeren le pri ženskah pod 35 let, pri katerih je mamografija slabše zanesljiva.«

Poudaril je, da je s presejalno mamografijo mogoče odkriti že začetne rakave spremembe. V takih primerih je zdravljenje še zelo uspešno! »Približno polovica rakov, odkritih na presejanju, je dovolj majhna, da je potrebna le kirurška odstranitev spremenjenega tkiva, ne pa celotne dojke.«

Obširne epidemiološke raziskave, ki jih je analizirala Mednarodna agencija za raziskave raka pri SZO (Svetovni zdravstveni organizaciji), so dokazale, da zgodnje odkrivanje raka dojk zmanjša umrljivost za to boleznijo na populacijski ravni. »Res pa je, da je mamografsko slikanje za nekatere ženske neugodno ali boleče, vendar je preiskava kratkotrajna.«

Več v Zarji št. 41, 9. 10. 2018.