Zgodbe

Bi še naprej radi financirali bankirje?

Tina Horvat
12. 4. 2016, 09.59
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Barbara Rakovec Tuliak, finančna skrbnica: Večina ima denarja dovolj, le ravnati ne zna z njim. - Ko ti banka enkrat posodi, ji desetkrat vrneš.

Poklic Barbare Rakovec Tuliak je skrb za denar njenih strank. Je namreč finančna skrbnica v podjetju Finančna hiša d. o. o. Ker je popolnoma jasno, da večina med nami z denarjem ne zna in zato na naš račun veselo živijo banke, smo jo poprosili za nekaj nasvetov, kako osebne finance obrniti v svojo korist. Seveda pa smo se z njo pogovarjali tudi o davčnih oazah.

Kako kot finančna svetovalka in skrbnica ocenjujete, da znamo Slovenke in Slovenci ravnati z denarjem? Omenili ste mi, da na naš račun veselo služijo banke in druge ustanove.

Pri tem vprašanju se najprej spomnim na babico, ki je bila fascinantna – z eno plačo je preživela gospodinjstvo s petimi otroki in še kot odraslim jim je vedno posodila, pa so imeli že boljše plače kot ona. Moja babica je znala »šparati« in je prav dobro vedela, da mora najprej nekaj ustvariti, če hoče kaj kupiti. Pri mlajših oziroma sedanjih generacijah pa je tako, da kadar hočemo nekaj imeti, gremo v banko, vzamemo kredit in šele potem razmišljamo, kako bomo plačali. Problem nastane, kadar je vsega tega preveč in gremo v minus ali moramo vzeti kredit. Odtlej smo obsojeni na odplačevanje negativnih obresti. Ko ti banka enkrat posodi, ji desetkrat vrneš!

Verjetno se ne zavedamo, kako veliko denarja je to?

Nekoč sem prebrala, da kar od 30 do 40 odstotkov vseh naših prihodkov plačujemo za negativne obresti. Veste, koliko denarja je to in kaj to pomeni? Da deset let hodimo v službo samo za to, da si bankirji z našim denarjem postavljajo svoje lepe hišice in da so najbogatejša panoga na svetu, mi pa to podpiramo in omogočamo. To me je res pretreslo in takrat sem se tudi odločila, da bom ukinila vse odvečne račune in kartice, poplačala vse minuse in vse kredite. Preprosto, odločila sem se, da ne bom več podarila banki niti evra za negativne obresti in da obrnem zgodbo v svojo korist. Prej sem bila tudi sama neprestano v minusu na tekočem računu, zgodilo se je, da je bila to kar naenkrat ena cela plača. To se je vleklo in vleklo, a nekega dne sem se odločila, si sposodila denar in tri mesece komaj preživela, vendar mi je uspelo! Odtlej na svojem tekočem računu nočem niti evra v minus in sem si račun tudi tako uredila, da čeprav mi pripada, minusa sploh ne morem koristiti. Večina od nas lahko te zadeve uredi, samo odločiti se je treba.

Zagotovo je to zelo uporaben nasvet. Kot finančna skrbnica pa ljudem verjetno ne svetujete, naj svoj denar hranijo v davčnih oazah?

Za davčno oazo moraš imeti res zelo veliko denarja. Tega nimam in niti ne poznam veliko takih ljudi. Mi, navadni smrtniki in mali podjetniki, nismo veliki finančni igralci, ki bi si lahko plačevali nekoga, da bi nam odpiral in zapiral podjetja v tujini. Več kot očitno je, da čim več denarja imaš, bolj ti ga je škoda dati za davek, in eni ga imajo očitno res preveč, saj že ne vedo več, kam bi z njim.


Stegneš se lahko toliko, kolikor je dolga tvoja roka.
»
Ves čas govorim, da nam manjka pameti. Če vse življenje živiš na kredit, to pomeni, da si večno zapleten v negativne obresti. Če torej nimaš plače 2000 evrov neto, si pač ne moreš privoščiti avta za 20.000 evrov. In tega si pri nas ne znamo dopovedati ter na silo ohranjamo  previsok standard. Kot pravi moja prijateljica – toliko se lahko stegneš, kolikor je dolga tvoja roka. Če bi se vsi tega držali, bi ogromno privarčevali in bi si potem lahko tudi ogromno privoščili.«



Članek v celoti preberite v reviji Zarja št. 15, 12.4.2016