Varuhinja sicer ne more spreminjati odločitev, lahko pa opozori na kršitve. Ugotovili niso kršitev pravic obeh otrok, ki sta bila z odločbo CSD Velenje odvzeta očetu in nameščena v rejniško družino, meni pa, da bi lahko CSD svojo odločitev izvršil na primernejši način. Posebej je poudarila, da se mora družinska zakonodaja čim prej posodobiti, da bodo pristojnosti odločanja med CSD-ji in sodišči jasno razmejene. Tako bo tudi status starih staršev jasnejši in bodo imeli več pravic.
Varuhinja je torej govorila samo o prvem delu perečega problema – o zakonitosti odvzema otrok, ki vznemirja slovensko javnost, glede primernosti babice za rejnico pa ne. O tem je na koncu na številna novinarska vprašanja odgovoril Tone Dolčič, ki je v spisih CSD-ja videl tehtne argumente, zakaj je babica neprimerna za rejnico.
Pravnica, visokošolska učiteljica in aktivistka dr. Barbara Rajgelj ob tem opozarja: »O primernosti babice za rejnico ne moremo presojati na tak način, da vsak malo pogleda v spise CSD-ja in si ustvari mnenje. Babici mora biti izdana odločba. Ministrstvo trdi, da odločajo samo, če je mnenje CSD pozitivno, sicer pa ne. Ampak mnenje ni odločitev. Mnenje je samo podlaga za odločitev. Odločbe pa nikjer ni. Če o tem ne odloča pristojno ministrstvo, bi morali odločbo spisati na centru za socialno delo. Od varuhinje se mi zdi nedopustno, da to ignorira. Govori samo o namestitvi otrok v drugo družino, vendar če bi bilo morda odločeno, da sta stara starša primerna rejnika, do tega drugega dela (odvzema otrok) sploh ne bi prišlo. Odvzem otrok bi se moral začeti šele, ko bi bilo odločeno o neprimernosti stare mame za rejnico.«
Proti odločbi, ki ni bila izdana, se stranka ne more pritožiti. Stranki pa je treba z odločbo jasno povedati, kaj je z njo narobe, da stranka to ve in se lahko temu v pravnih postopkih z argumenti tudi upre. Tako kot pa se zadeva zapleta zdaj, ko so na novinarski konferenci s socialno inšpekcijo odgovorni povedali, da družino obravnavajo že dolga leta, in tako javnosti sporočili, da je problematična, pa je po mnenju Rajgljeve v nasprotju z načeli pravne države. »Postavite se v kožo teh ljudi: širijo se govorice, ki se jim težko uprejo, ker niso zapisane v odločbi. Pri tem ne govorim o tem, kaj je najboljša korist otrok. Najboljša korist otrok je strokovno vprašanje, ki ga stroka utemelji v odločbi. Taka odločba je lahko napisana v dveh dneh, primer pa se obravnava že od januarja.«
In to moti javnost: še vedno ni jasno, črno na belem, napisan vzrok, zakaj stara starša nista primerna rejnika. Vzrok mora biti predstavljen starim staršem, ne javnosti. Oni pa se bodo potem odločili, ali bodo to z javnostjo tudi delili.
Zarja, št. 15, 12. 4. 2016
