Zgodbe

Vidi avro, misli in dušo

MIŠA ČERMAK
25. 10. 2011, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Dragica po spletu nenavadnih življenjskih okoliščin, ki so jo prekalile, pomaga ljudem tako, da jih zdravi s svetlobo. A ni le pranoterapevtka, je tudi jasnovidna, zaznava notranjo in zunanjo avro.

»Zelo vas izčrpajo, ne jemljite si vsega k srcu!« je ugotovila pranoterapevtka in jasnovidka Dragica Paulović takoj, ko sem sedla na stol v ZC Medin. Kaj vse mi je še povedala med terapijo in po njej zaradi jasnovidnosti, s katero lahko zazna notranjo in zunanjo avro, tudi misli, bo ostalo pri meni. Rečem lahko le, da sem med njenim delom komaj zadržala solze. »Ne jočite, ker vas Šimen fotografira, a pozneje se pa morate zjokati!« mi je rekla. Jaz, nejeverni Tomaž, ki mora vse poskusiti na sebi, sem se počutila mirno in dobro ter se spraševala, zakaj je privolila v prvi intervju v življenju. »Če ne bi bila vidva s fotografom čista človeka,« je rekla na koncu pogovora, »bi bil naš pogovor zelo kratek!«

Astrološka riba, ki takoj zbudi zaupanje, deluje suvereno, prepričano in umirjeno. Kot pranoterapevtka deluje štiri leta in pol, do takrat je živela, pravi, normalno. »Res je, da sem svoje sposobnosti začenjala odkrivati zgodaj, ko sta bila moja otroka majhna, imela sta vročino in jima je moj dotik pomagal.« Temu ni pripisovala posebnega pomena, češ saj sem mama, to je normalno. Vsa ta leta do pred petimi je delala po različnih službah, v zavarovalnici, trgovini, pisarni, a te posebne občutke, s katerimi pomaga ljudem, je čutila vedno. »Dogajalo se mi je, da sem o nečem razmišljala, a se je čez nekaj časa zgodilo. Ali pa sem v mislih videla neko sliko, ki se je pokazala za pravilno. leta do pred petimi je delala po različnih službah, v zavarovalnici, trgovini, pisarni, a te posebne občutke, s katerimi pomaga ljudem, je čutila vedno. »Dogajalo se mi je, da sem o nečem razmišljala, a se je čez nekaj časa zgodilo. Ali pa sem v mislih videla neko sliko, ki se je pokazala za pravilno. Temu se lahko reče jasnovidnost, a včasih kakšne stvari zavestno blokiram, da ne vidim.«
Ko brskam po razlogih, ki so jo iz normalnega vsakdana popeljali na pot razvijanja posebnih danosti, mi govori o srečnem, a tudi prelomnem obdobju, ki ga je preživela v Izoli. »Ko sem spoznala moža, sem se preselila v Buje in takrat so se stvari začele dogajati: mož je zbolel, bila je bolezen na boleznijo, zaradi neke injekcije je celo dobil močno alergijsko reakcijo in padel v šok. Tudi bližnji sorodniki so obolevali – veliko sem hodila po bolnišnicah. Medtem sem rodila drugo hčerko, zbolela je za redko boleznijo ledvic, deset let sva hodili v bolnišnico na Reko vsak dan – hudo mi je bilo, utrujena sem bila in sem si prav želela smrti, a se v isti sapi zavedala, da moram naprej. Naenkrat sem prosila boga, naj pomaga, jaz pa naj bom v zameno siromašna do konca življenja, le da otrok ozdravi. Nekaj časa zatem je ozdravila.« Seveda je šlo postopoma, a zdravje se je vrnilo, dogodile so se tudi stvari, ki so spremenile njen tok življenja. »Moja starejša hči je zanosila in pri šestih mesecih nosečnosti rodila dvojčka – skoraj enako velika in težka, le da je bil eden močnejši. Hodili smo k zdravilki, da bi jima pomagala, no, preživel je šibkejši.« In ravno ta zdravilka je Dragici dejala, da bi morala zdraviti. »Šla sem na seminar pa na drugega in na seminarje v tujino, vse dokončala, toda vleklo me je v duhovnost. Spontano sem začela delati – vse je prihajalo samo.« Verjetno od boga, razmišlja Dragica, a njena vera je osebna, ne nujno povezana z institucijo.
Delo s svetlobo. Prana, se pogovarjava, je svetloba in ravno s svetlobo, ki teče skozi njo samo, zdravi. »Prana zato, kajti takrat, kadar meditiram, je vse ena sama svetloba in ena meni zelo draga oseba, ker je sveta.« Vedno, kadar kaj potrebujem, prosim to sveto osebo. Kadar sem pomagala pri najhujših boleznih, kadar sem pomagala otrokom, sem vedno prosila za pomoč eno osebo – sveto.« Toda kako bi razložila, kaj je pranaterapija? »Je svetloba, božanska energija, zdravljenje z božansko energijo – energija, ki se vzame iz Univerzuma, od Boga, Alaha, Bude – vsakdo si lahko razloži po svoje. Začela sem tako, da sem pomagala svojim otrokom in drugim bližnjim pa sosedom …« Šlo od ust do ust, ljudi je bilo vedno več, odprla je svoje prostore. Ljudje so bili presenečeni, rezultati zelo dobri. »Vedno so začeli jokati, in to je dobro, je notranje čiščenje duše. Ali veste, kako pride zdravje? Zdrav duh v zdravem telesu – dobesedno!« Dragica samo vzpostavi pretok: očisti kronsko čakro in roko položi zraven, da začuti, kaj se dogaja, da ve, kaj je dobro. »Sčistim umazano energijo in dodam čisto. Veste, obstajajo pravila življenja: če človek pravilno živi, dobi. Če rečem preprosto in razumljivo: deset božjih zapovedi je treba spoštovati.«
Kaj se pravzaprav dogaja med terapijo, kadar človek sedi na stolu, Dragica pa z rokami riše okoli telesa, vleče nevidne nitke iz srčne in drugih čaker, jih reže in navidezno odlaga v posodo z vodo? »Terapija traja do pol ure, odvisno od tega, koliko časa potrebujem za odpiranje energetskih centrov, da jih lahko nato očistim. Energija teče od neke velike osebe, tudi od angelov, ki zdravijo, zelo čista je ta energija in kot takšno se jo tudi občuti. Te stvari so zelo svete.« Če prav razumem, je Dragica nekakšen prevodnik te čiste energije, sama pravi, da je ves čas v stiku s temi svetimi bitji. Kadar očisti čakre, energetska telesa, jih napolni, kolikor je potrebno. »Potem ko naredim nekaj terapij, napolnim čakre do konca, da se stabilizirajo – takrat tudi naredim zaščito, da ostane ta lepa energija.«

Več v Jani št. 43

tekst: MIŠA ČERMAK, foto: ŠIMEN ZUPANČIČ