Zgodbe

Evro za male borce!

Jana
13. 12. 2011, 17.42
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Vesela sem, da bomo imeli zdravniki na Pediatrični kliniki aparat za magnetno resonanco, saj je za hitro ugotavljanje majhnih bolezenskih sprememb v organih otroka potrebno dvoje: aparat, ki to zmore, in zdravnik, ki pozna metodo in otroške bolezni.

Zelo bolnih otrok v bolnišnici tako ne bo več treba prevažati na druge oddelke niti v druge institucije,« se veseli specialistka radiologinja Maja Podkrajšek, ki opravi poleg CT- in ultrazvočnih preiskav vsak teden še petnajst preiskav z magnetno resonanco. Novi aparat za magnetno resonanco bo olajšal delo zdravnikom, predvsem pa bo prijazen do malih in velikih bolnikov: preiskave se bodo skrajšale na pet minut, valj bo večji (manj klavstrofobije), aparat manj hrupen. Potrebnih anestezij bo manj.

Dovolj bo en sam vaš evro!
Ustanova za Pediatrično kliniko je leta 1994 začela zbirati sredstva za gradnjo nove Pediatrične klinike, ki je odprla vrata pet let pozneje. Toda v investicijo ni bila vključena nabava aparata za magnetno resonanco, tako da od takrat, ko je država prevzela financiranje zgradbe nove pediatrične klinike, v soglasju z Ministrstvom za zdravje Ustanova zbira sredstva za aparat za magnetno resonanco. Zbranih je že skoraj 1,5 milijona evrov, kar ni dovolj za edini posebej otrokom prilagojen aparat za magnetno resonanco in ureditev prostora zanj – manjka še 300.000 evrov. Zato z zbiranjem sredstev nadaljujejo. Pobuda podjetja Krater Medie, ki izdaja tudi našo revijo, da se z akcijo En evro za male borce priključi zbiranju sredstev za nakup aparata za magnetno resonanco za otroke, je tako več kot dobrodošla: če bo vsak bralec revij Jana, Lady, Anja, Obrazi in drugih prepoznavnih revij Krater Medie daroval samo en evro s sporočilom sms na številko 1919 z besedo OTROK, se bo nabralo več kot milijon sto tisoč evrov – prav toliko bralcev imajo namreč revije. Odgovorni pričakujejo, da bodo novi aparat lahko začeli uporabljati že čez pol leta. Vse informacije v zvezi z donacijami so na voljo na spletni strani Ustanove za novo pediatrično kliniko v Ljubljani www.ustanovazapediatricno.si, kjer so objavljena vsa imena donatorjev.


Včasih smo prisegali na rentgen, potem na ultrazvočne preiskave in nato na CT. Kdaj se je pokazalo, da so preiskave z magnetno resonanco najprimernejše v diagnostiki, in zakaj so boljša izbira?
Ultrazvočna preiskava je začetna metoda za diagnostiko bolezenskih procesov, ker je lahko dostopna, ponovljiva metoda in ne uporablja ionizirajočega sevanja. Pri otroku je prva diagnostična metoda, je pa zelo odvisna od izkušenj preiskovanca. CT (računalniška tomografija) je metoda, kjer dobimo veliko ionizirajočega sevanja, uporabljamo za ledvice nevarno barvilo, ki povzroča večkrat alergije kot MR-barvilo, vendar prikaže določene spremembe, na primer krvavitev v glavi pri poškodbi zelo hitro in zanesljivo. Pri MR-preiskavah (magnetno-resonačnih) ne uporabljamo ionizirajočega sevanja in prikažemo zaradi velike kontrastne in prostorske ločljivosti zelo zanesljivo majhne spremembe v telesu. MR-preiskava ima dve slabosti; je dolga, za preiskovanje trebuha lahko traja več kot pol ure, in je v Sloveniji slabo dostopna zaradi dolge čakalne dobe. Menimo, da bo MR-preiskava dopolnila ultrazvočno preiskavo, razen za glavo, kjer je zaradi odboja kosti UZ-preiskavo mogoče narediti le pri majhnem otroku.
Je preiskava z magnetno resonanco lahko škodljiva za bolnika, otroka?
Če upoštevamo navodila, pred preiskavo je treba izpolniti varnostni vprašalnik, in jo izvajamo po strokovnih načelih, vedeti moramo natančno, kaj hočemo prikazati, zato jo prilagodimo otroku in bolezni, ni škodljiva. Pri preiskavi se telo greje, zato je ne delamo pri otrocih s povišano telesno temperaturo. Kovinski delci v telesu se lahko premaknejo, stalijo. Barvila ne brizgamo v žilo pri ledvičnih boleznih. Alergije na MR-barvilo so precej redkejše kot na jodno barvilo, ki ga uporabljamo pri CT-preiskavah.
Kako poteka preiskava?
Starši skupaj z radiološkim inženirjem izpolnijo varnostni vprašalnik, zdravnik pa razloži preiskavo. Otroka namestimo v MR-aparat, okrog preiskovanega dela telesa mu oblečemo tuljavo, nato slikamo več sekvenc. Pri nekaterih sekvencah ne potrebujemo otrokovega sodelovanja, pri manjših otrocih izvajamo preiskavo tudi v anesteziji in sedaciji. Pri nekaterih sekvencah želimo sodelovanje, otrok mora mirno ležati v aparatu in enakomerno dihati. Pri trebušnih preiskavah pred preiskavo otrok pije vodne raztopine, občasno se odločimo za barvilo, ki ga vbrizgamo v žilo.
Najhuje je, kadar zboli otrok, ob postavljanju diagnoze in preiskavah so negotovi in prestrašeni najprej starši, ki jih skrbi, nato pa tudi otroci. Bodo otroci zaradi preiskav z novim MR-aparatom manj izpostavljeni neprijetnim in bolečim preiskavam in kaj pomeni takšen aparat za zdravnike?
Zagotovo je namen moderne tehnologije, med katero sodi MR-aparat, da hitro in neboleče dobimo dobro informacijo o majhnih bolezenskih procesih. Ker načrtujemo na Pediatrični kliniki kupiti najbolj izpopolnjen aparat 1,5 T z možnostjo funkcionalnega slikanja, predvidevamo najmanj za tretjino zmanjšati število debelo-igelnih biopsij. Tudi zdravnikom je punkcija z debelo iglo stres, saj so mogoči, na srečo redko, zapleti.
Kot mi je znano, imamo aparate za magnetno resonanco z različnimi močmi, ki jih merimo v teslih. Menda ste prvotno načrtovali nakup MR-aparata 3 T.
Večja moč aparata ni nujno prednost, ker je pri večji moči treba bolj upoštevati varnostne ukrepe. Pri dolgih preiskavah se lahko dražijo živci, zlasti pa se segreva telo. Bolj kot moč aparata je pomembna opremljenost. Odločili smo se za najbolj izpopolnjen aparat 1,5 T, takšen, ki zmore funkcionalno slikanje, torej pogled v delovanje telesa. MR-aparat 3 T je otrokom že na voljo v Univerzitetnem kliničnem centru.
Katere so prednosti?
Odločitev, ali bomo vzeli aparat 1,5 ali 3 T, je bila težka. Po posvetu z otroškimi radiologi, ki že veliko let v Evropi opravljajo preiskave z magnetno resonanco, in ob dejstvih, da je slikanje z aparatom 3T bolj zapleteno, saj je bolj občutljiv za motnje (artefakte), obenem pa ima večje varnostne zahteve, smo se po temeljitem premisleku odločili za aparat 1,5 T.
Katere diagnostike za otroke lažje in hitreje izpeljete z MR-preiskave, katere bolezni odkrijete in potrdite s tovrstno preiskavo?
Upamo, da bo MR-preiskava glave, ki zaradi boljše prostorske in kontrastne ločljivosti omogoča zanesljivejšo diagnozo manjših bolezenskih procesov v glavi, obenem pa se otrok ne seva, nadomestila velik del CT-preiskav glave. Višja mehko-tkivna ločljivost magnetno-resonančne preiskave omogoča natančnejše ugotavljanje začetnih sprememb v sklepih, namreč vnetnih bolezni, žilnih (nerakastih) tumorjev je pri otrocih veliko. Pri trebušnih preiskavah je to najboljša preiskava za ugotavljanje bolezni v medenici ter zanesljivo ugotavljanje malih, en centimeter velikih sprememb v jetrih, ne nazadnje MR-preiskava bolezni žolčnih vodov in pogoste bolezni urološkega sistema prikaže neboleče. Preiskava ozkega črevesa z magnetno resonanco že izpodriva rentgensko preiskavo.
Zakaj je pomembno, da pacient miruje med MR-preiskavo?
Pri gibanju telesa in tudi organa, na primer črevesa, pri dihanju se pojavijo motnje, slika postane zabrisana, diagnozo je težko postaviti.
Kako dolgo traja preiskava z MR in od česa je to odvisno?
Različno dolgo, odvisno od preiskave: magnetno-resonančna preiskava glave traja manj kot magnetno-resonančna preiskava trebuha. Najdlje trajajo trebušne preiskave, pri dobri organizaciji do 45 minut.
Kako zmanjšati neprijetne občutke pri otrocih in mladostnikih?
Uporabljamo preproste metode, na primer pri preiskavah sklepov in trebuha otroka obrnemo, da nima glave v aparatu, z njim se pogovarjamo, na glavi ima slušalke s svojo glasbo, ob njem so starši. V razpisu smo zahtevali aparat s širšo odprtino, da bo manj neprijetnih občutkov in zato tudi anestezije.
Katere za male in velike bolnike zoprne in boleče preiskave ne bodo več potrebne, ko boste imeli najsodobnejši aparat za MR?
Odpadlo bo veliko število debelo igelnih biopsij jeter, ker načrtujemo v aparatu tudi MR-elastografijo, ki določa trdoto jeter. Pri onkoloških bolnikih bo mogoče preprosto nadzorovati učinek zdravljenja, odpadlo bo veliko ponavljajočih se punkcij.

Več v Jani št. 50

Tekst: MIŠA ČERMAK, foto: ŠIMEN ZUPANČIČ