Zgodbe

Nujna, vendar ne odrešujoča!

Tina Horvat
11. 12. 2012, 09.56
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Pokojninsko reformo imamo, kaj pa zdaj? Kaj nam prinaša in kaj v resnici pomeni za nas državljane?

Bomo res delali tako rekoč do smrti in lovili upokojitvene pogoje ali z veseljem ne bomo hiteli v pokoj, ker bomo nagrajeni z višjim zneskom? Se bo nenehno zniževanje pokojnin res ustavilo in ali se bodo celo zviševale, kot zagotavljajo snovalci reforme? Nam bodo sploh omogočale preživetje ali bomo še pravočasno spoznali, da si bomo morali privarčevati še drugje, da bomo sploh lahko dostojno živeli?

Dandanes so pokojnine sramotno nizke in skoraj tretjini ne omogočajo več preživetja. V povprečju slovenska pokojnina znaša 565 evrov in kar polovica upokojencev se mora zadovoljiti z manj kot 800 evri. Najnižja znaša 192 evrov in najvišja izplačana 2272 evrov. Pokojnine se znižujejo že vrsto let, prejšnji teden sprejeta pokojninska reforma pa obljublja, da se bo to ustavilo in celo njihovo rast. Pa je to sploh verjetno?

Pokojnine gor, vendar ne dovolj za preživetje! Medtem ko je veliko državljanov zaradi nizkih pokojnin še vedno precej nezaupljivih do pokojninske reforme, jo ekonomisti v glavnem pozdravljajo. Dejstvo je namreč, da je bil dosedanji sistem povsem nevzdržen zaradi premalo aktivnih delavcev in preveč upokojencev in da je vse skupaj šlo samo še navzdol.

Dr. Aleš Ahčan, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, nam je razložil, da v ekonomskem smislu več dela, torej podaljševanje delovne aktivnosti, dejansko pomeni, da se bo konstantno padanje pokojnin ustavilo in da raziskava Inštituta za ekonomska raziskovanja EF v Ljubljani, ki je pokazala, da se bodo pokojnine dolgoročno realno zviševale,  in to za od 5 do 19 odstotkov, ni znanstvena fantastika. »Zadeva je povsem preprosta: ker je upokojencev vedno več in aktivnega prebivalstva vedno manj, moramo aktivni več dajati, upokojenci pa vedno manj dobijo. Edini način, da aktivni daje manj in da upokojenec več dobi, torej da je pokojninski sistem vzdržen, je, da več oziroma dlje delamo. Zato tudi več delovno aktivnih ljudi, kar predvideva ta reforma, pomeni višje pokojnine! A to seveda ne velja kratkoročno, ampak dolgoročno, poleg tega bi se morali vsaj zdaj začeti vsi zavedati, da bodo pokojnine dolgoročno postale le socialni steber, torej ne edini vir preživetja, ampak bodo omogočale zgolj minimalno socialno varnost, vsakdo pa bo moral še dodatno varčevati, da bo sploh lahko preživel!«

Kako smo se in kako se bomo upokojevali

Upokojitvena starost

Kot poudarjajo vsi strokovnjaki, je glavni razlog za prenizke pokojnine to, da se Slovenke in Slovenci že desetletja upokojujemo premladi. To ne prinaša samo slabega razmerja med aktivnimi in upokojenci, ampak tudi čedalje daljšo dobo prejemanja pokojnine. Še leta 2000 je ženska v poprečju prejemala pokojnino 17 let, leta 2011 pa zaradi tega, ker živimo dlje, že slabih 22 let.

Prej: Po starem zakonu smo se lahko upokojili »že« pri 58 letih, če smo imeli za sabo 40 let (moški) ali 38 let (ženske) delovne oziroma pokojninske dobe. Z 20 leti dela oziroma plačevanja prispevkov so se moški lahko upokojili pri 63 letih in ženske pri 61 letih, z najmanj 15 leti delovne dobe pa moški pri 65 in ženske pri 63 letih.

Po novem: Po novem zakonu se upokojitvena starost za moške in ženske izenačuje in je za oba spola 65 let, ob najmanj 15 letih zavarovalne dobe. Če bo ženska dosegla 40 let delovne dobe in moški 42 let, se bo lahko upokojil/a najprej pri starosti 60 let.  Prehod naj bi bil postopen, do leta 2020. V praksi bo dotlej starost za upokojitev pri obeh spolih naraščala za 6 mesecev na leto, in sicer pri moških s 63 in pri ženskah z 61 na 65 let. 


Več o tem, kaj prinaša pokojninska reforma, preberite v tiskani Jani (št. 50, izid: 11.12.2012).