"Spoštovani, moja vnukinja je stara 22 mesecev in prehaja iz ene okužbe v drugo, pred kakšnim letom je prebolela covid, sicer pa se vrstijo prehladi, viroze, kašelj in nahod, vnetja ušes in tudi nepojasnjeno stanje, ko je bila v bolnišnici z visoko temperaturo (40 in čez) in razen občasnega kašlja drugih simptomov ni imela. Vročine ji niso mogli zbiti, protivročinska zdravila so blago učinkovala šele po treh dneh. Številne krvne preiskave niso pokazale ničesar (vsaj tako je bilo staršema razloženo), edino odstopanje je bila vrednost AŠN (nekaj čez 400). Konec februarja je spet dobila (tokrat rahlo) vnetje ušes, antibiotik, izračun AŠN je dal vrednost 542. Trenutno je na priporočilo pediatrinje v dvomesečni izolaciji (stik samo s staršema), ko naj bi se vrednost AŠN dvignila proti tisoč. Sicer pa je normalno ješča in živahna deklica. Zanima me, ali obstaja kaj, kar bi ji pomagalo na poti do cilja: kakšna hrana, prehranska dopolnila, homeopatski pripravki – karkoli? Čeprav je nevtropenija verjetno posledica okužb, si ne bi želeli, da postane pridobljena. Za odgovor se vam zahvaljujem in vas prijazno pozdravljam!"
Šifra: zaskrbljena babica
Pomembni tudi svež zrak, počitek in hrana
Spoštovana zaskrbljena babica, za otroke v starosti do dveh let, za mnoge pa tudi tja do petega leta, je pogosto zbolevanje pravilo, ne izjema. Otroci prebolevajo vsa tista stanja, ki jih v svojem zapisu že navajate vi. Najpogosteje gre za virusne okužbe zgornjih dihal s smrkanjem in kašljanjem, včasih s pridruženim vnetjem očesnih veznic. Občasno gre tudi za vnetja spodnjih dihalnih poti, takrat govorimo o bronhitisu, bronhiolitisu in različnih pljučnicah.
Tudi bolezni, katerih edini znak je visoka temperatura, niso redkost. Če vročina ne preseže vrednosti 38,5 ali 39 stopinj Celzija in otrok ob njej nima posebnih bolečin, se ne počuti zelo slabo in ni prizadet, kot temu rečemo, mu vročine ni treba zniževati. Pri otroku, ki je star manj kot dve leti, je potrebno ob diagnostiki nepojasnjene vročine, ki presega 39 stopinj, s preiskavami krvi, vode in bakterij v vodi izključevati tudi možnost vnetja sečil (uroinfekt).
Pogosto obolenje, pri katerem se pojavi samo vročina, je tudi t. i. šesta infekcijska bolezen: visoka vročina od 1 do 3 dni, ko pade, pa se tisti ali naslednji dan pojavi izpuščaj – drobne rdeče pikice po vsem telesu, ki čez en do tri dni zbledijo. Otrok sme takrat tudi že v skupinsko varstvo.
Zdaj pa nekaj o izvidu, ki vas skrbi
Občasno zdravniki zahtevamo pregled krvi, ki ga imenujemo hemogram. Z njim želimo izvedeti, kakšne krvne celice vsebuje preiskovančeva kri. Razmislek o krvnih celicah daje pomembne informacije o tem, za kakšno obolenje bi lahko šlo. Tako je mogoče nekatere bolezni odkriti iz opazovanja rdečih krvničk, strokovno poimenovanih eritrociti; npr. stanje, v katerem otroku primanjkuje železa (slabokrvnost ali anemija). To najpogosteje srečamo pri otrocih do dveh let, pozneje pa v puberteti, ko se spet pojavi hitra rast in je potreba po železu spet večja. Kadar jo potrdimo, moramo uvesti zdravilo, ki vsebuje železo. Za preprečevanje te bolezni pa je dobro otrokom dajati hrano, bogato z železom. Z iskanjem mladih (novonastalih) oblik eritrocitov lahko zasledujemo učinek uvedbe železa v zdravljenje. Lahko pa se zaradi vpliva določenih okužb število rdečih krvničk ali pa količina rdečega barvila v njih tudi prehodno zmanjša.
Dovolj velike zaloge železa potrebujemo zato, da lahko naše telo iz njih uporablja železo za tvorbo novih eritrocitov. Precej železa je v nekaterih vrstah sadja in zelenjave, v jajcih, najpomembnejši vir železa pa so različne vrste mesa. V njem je namreč železo v obliki, ki jo naše telo lahko najučinkoviteje vgrajuje v strukturo rdečega barvila (hemoglobina). Skrbniki otrok si lahko pomagamo s presojo, da za otroka zadostuje dvakrat tedensko količina mesa v velikosti njegove dlani brez prstkov. Bolj kot rdeče danes svetujemo belo meso perutnine ali rib. Ljudem, ki mesa ne jedo, posebej če gre za otroke in mladostnike, pa je treba železo dodajati v tisti obliki, ki lahko glede na kemično strukturo dovolj dobro vstopa v sestavo rdečega barvila.
Naslednja vrsta krvnih celic so krvne ploščice ali trombociti. Zanje je najbolj znano, da sodelujejo pri strjevanju krvi. Na njihovo zvečano ali zmanjšano število in delovanje tudi lahko vplivajo okužbe. Nekatere okužbe, ki jih omogočijo svojske genetsko določene odzivnosti telesa, žal lahko delujejo tudi usodno. Npr. okužbe z meningokoki, ki jih je mogoče preprečevati s cepivom.
Bele krvničke (levkociti) pa lahko svoje število in delovanje ob okužbah prilagajajo od vseh celic najbolj dejavno. Temu so tudi namenjene in zato jih je več vrst. V opisu krvne slike so navedene v absolutnem in v odstotkovnem številu. Ene in druge številke dajejo pomen diagnostičnemu in prognostičnemu razmišljanju zdravnika. To preprosto pomeni zdravnikovo iskanje odgovorov na vprašanje, kaj je s človekom narobe in kakšen razplet bolezni lahko pričakujemo. Ravno v pestrosti njihovih struktur in delovanja se skriva čarobnost naše telesne obrambe. Zato je določanje njihovih funkcionalnih oblik, števila in delovanja (npr. izločanje različnih protiteles, ki jih tvorijo limfociti) lahko pomemben pokazatelj bolezni, pa tudi prehajanja v poslabšanje ali izboljšanje zdravja.
Kaj pomeni AŠN?
Tu pa vstopajo v igro nevtrofilci, o katerih pišete v zvezi s svojo vnukinjo. Za bralce naj pojasnim, da AŠN pomeni absolutno število nevtrofilcev. Okužbe, ki jih doživljajo otroci, nemalokrat vplivajo na to, da se za čas trajanja bolezni njihovo število zniža. To lahko kaže na začasno slabšo zaščito pred naslednjimi okužbami, zaradi česar je bilo vaši vnukinji svetovano začasno domače varstvo.
Otroci v domačem varstvu so bolj varni pred okužbami. V njihov svet vstopa manj ljudi, ki bi potencialno lahko otroku prinašali vedno nove okužbe.
Odlično zaščito otroka v domačem okolju omogoča tudi odločitev staršev in starih staršev ter sorojencev, da se pred okužbo z virusom gripe zaščitijo s cepljenjem. S cepivom lahko ščitimo vse otroke po doseženi starosti pol leta. Za virus gripe je značilno prav to, da v času okužbe ogrozi človekovo odpornost proti bakterijskim okužbam, ki bi lahko potekale usodno. Najbolj otroke – pozneje pa ljudi po šestdesetem letu – v takih primerih ogrožajo pnevmokoki. Ti lahko ustvarjajo zelo nevarna gnojna vnetja srednjih ušes, pri katerih lahko preide gnojenje tudi v možgane, lahko vodijo v hude gnojne pljučnice in še kaj. Podobne zaplete, predvsem pa hujše, lahko doživijo tudi otroci pri okužbi z ošpicami. Virus ošpic namreč zavre obrambno sposobnost telesa za še več časa in še bolj kot virus gripe. Umrljivost zaradi ošpic je velika že pri otrocih, zato tudi sodi med t. i. otroške nalezljive bolezni. Uspešna prebolelost pa predstavlja dosmrtno zaščito, enako kot to dosežemo s cepljenjem z dvema odmerkoma cepiva.
Nujna je tudi čim zgodnejša zaščita dojenčkov s cepivom proti oslovskemu kašlju. Čim manjši je otrok, tem hujša in tudi usodnejša je lahko bolezen.
Po pomoč tudi v gozd
In na koncu še nekaj besed o splošni preventivi, če naj bi te ukrepe tako imenovali. Najpomembnejši ukrep v družinah je odločitev, da nihče v družini ne kadi. Če pa že, je izjemnega pomena kajenje izključno na prostem, nikoli v stanovanju, saj prezračevanje le malo zmanjša pojavnost trajnega vnetja dihalnih poti otroka, katerega dihala srečujejo tobačni dim.
Pomoč pri zagotavljanju zdravja je tudi čim pogostejše vdihavanje (neonesnaženega) zraka v gozdovih ali na poljih. V takšnem zraku so doslej odkrili že preko 1.000 ugodnih bioaktivnih snovi.
Pestra in uravnotežena ter kemično neoporečna prehrana je za otroke prav tako odlična podlaga zdravju. Prehranska dopolnila nimajo mesta v takšni prehrani, a bi ta izjava terjala podrobnejše pojasnjevanje. Glede uporabe katerihkoli specifičnih snovi, ki bi bile morda upravičene za uporabo pri določenem otroku in v določenem času, svetujem vsekakor posvet z izbranim otrokovim pediatrom.
Kot dobro sredstvo preprečevanja okužb naj za konec omenim še zagotovitev dovolj dobrih možnosti za počitek. Dovolj dolgo spanje v tihih in temnih prostorih ter po potrebi ustrezen počitek čez dan. Poučiti jih moramo tudi o ustrezni higieni kašlja, brisanja nosu ali oči ter o ustreznem in dovolj pogostem umivanju rok. To zadnje bi morali vsi ob prihodu domov narediti najprej.
Prim. Jasna Čuk Rupnik, pediatrinja
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka
