Običajno si regrat poiščemo kar na travnikih. Lahko pa ga pridelujemo tudi na vrtu. Lahko se odločimo za setev direktno na stalno mesto ali si vzgojimo sadike. Seme dobimo tudi v Sloveniji, kar me zelo veseli. Vendar bodite pozorni. Če ga boste iskali v tujini, ga ne iščite z očmi in ne glejte samo slik, listi regrata so lahko nevarno podobni listom katalonskega radiča, ta ima sicer veliko dobrih lastnosti, ki pa so vseeno drugačne od regratovih. Zato se vedno o vsebini vrečice s semenom prepričamo tudi tako, da preberemo, katero seme vsebuje. Seme seveda lahko naberemo tudi v naravi in vzgojimo rastline na vrtu. Najbolje pa je, da si seme naberete sami na travnikih, saj ni težko. Prav zdaj ga je res veliko. Preprosto natrgajte lučke, doma pa seme potresite na papir in dosušite. Ko je dovolj suho, ga prekrijte s kuhinjsko krpo in na rahlo povaljajte preko, da odstranite dlačice in ostane samo seme. Tega potem shranite nekje do junija, saj je takrat setev najprimernejša.
Pridelava na vrtu
Sejemo ga od aprila do junija, najbolje ga je sejati v juniju. Med vrstami naj bo 30–40 cm, v vrsti jih redčimo na 10–20 cm. Liste lahko režemo in uporabljamo vse leto, jeseni lahko izkopljemo korenine in jih shranimo v vlažnem pesku. Silimo ga enako kot radič, le da lahko liste večkrat režemo, zato je pridelek višji. Damo jih v vlažen pesek in temo. Še najbolje pa je počakati do pomladi. Takrat ga lahko tudi prekrijete s posodami, da bodo rozete krhke. Ne potrebujemo posebnega gnojenja, da vzgojimo močne in zdrave rastline, gnojimo samo z domačim kompostom (5 l/m2). Regrat ima zelo globoke korenine, tako da je namakanje redkokdaj potrebno. Le če se suša vleče zelo dolgo, ga namočimo globoko do 30 cm in več enkrat na teden. Rastlinam med rastjo odstranjujemo cvetne glavice, tako bodo razvile čim več listja. Mlade liste nato uporabimo v solatah, starejše pa kot zastirko okoli drugih vrtnin ali v prevrelki za krepitev rastlin.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 18, 29. april, 2024.
