"Spoštovani! Sin prihaja iz šole zelo utrujen in siten. Prizadelo me je, ko mi je razredničarka rekla, da ima učne težave in da je pogosto brez naloge ali pa je ta pomanjkljiva. Otroci so še majhni, a od njih zahtevajo, da se, na primer, na pamet učijo poštevanko. Tako učenje je zanje prenaporno in popolnoma nesmiselno, saj si bodo pozneje lahko pomagali s kalkulatorji, vsak telefon ga že ima. Doma ga pomirijo le igrice na telefonu in računalniku. Nič ne rečem, vem, da toliko časa pred zaslonom ni najprimernejše, ampak mu pustiva, ker si tako odpočije in je potem bolj miren. Predvsem mož je do tega zelo toleranten, tudi on preživi veliko časa tako in pravi, da se le s tem sprosti od napornega dela. Želela bi vaše mnenje o tem, kaj je v tretjem razredu še normalno, obema z možem se namreč zdi, da v šoli od otrok preveč zahtevajo. V vrtcu so ga hvalili, kako je bister, tudi midva to veva, prva dva razreda je šlo skoraj brez težav, zdaj pa so se kar naenkrat pojavile. Tega si ne znava razložiti. Res pa je, da imamo predvsem letos težave z delanjem domačih nalog, temu se upira ali pa reče, da nima nič."
Sofija
Odgovor:
Iz vašega vprašanja veje precejšnje nezaupanje v šolski sistem, hkrati imam občutek, da ste do svojega sina izredno zaščitniški in da iščete vir težav zunaj njega. Kar se v tretjem razredu učijo, je predpisano z učnim načrtom, tu ni kaj filozofirati. Res je, da so ti načrti prenatrpani, so pa zastavljeni tako, da postavljene cilje večina otrok v tej starosti zmore, a morajo v učenje in ponavljanje vložiti nekaj truda. Saj veste, da se pri analizah šolskega uspeha nekateri strokovnjaki celo pritožujejo nad tem, da so ocene v tretjem razredu večinoma zelo lepe in da se jim zdi, da niso popolnoma realne, da so previsoke.
Eva Hrovat Kuhar je mama dveh otrok, univ. dipl. psihologinja,
družinska terapevtka in vedenjska terapevtka, tudi avtorica knjig
Izziv poroda in Poporodni izziv ter Izzivi sodobne vzgoje
Nekateri otroci pa imajo zaradi različnih posebnosti večje težave kot drugi
Skrbi vas pripomba razredničarke, da ima vaš tretješolec težave. Največ informacij boste dobili, če se z njo odkrito pogovorite, kaj pri njem opaža, saj so lahko vzroki popolnoma različni. Šele po tem, ko bosta skupaj razčlenili, v čem je največji problem, se jih boste lahko skupaj uspešno lotili. Čisto možno je, da gre za kakšno specifično učno težavo, na primer za težave pri branju in pisanju, računanju, v spominu, pri koncentraciji ali čem podobnem, lahko pa je vzrok za težave pomanjkanje energije, kar spet zahteva popolnoma drugačen pristop. Najbolje bo, če se bo v to reševanje vključila tudi šolska svetovalna služba.
Znanje ne skoči v glavo samo od sebe, pri tem mu je treba malo pomagati
Pa pri tem, da se usidra, tudi. Pri poštevanki ni nič drugače. Znanje poštevanke je spretnost, ki mora biti avtomatizirana, da je uporabna. Že res, da ima vsak telefon kalkulator, a učenje poštevanke razgiba možgančke in poskrbi, da ima človek pozneje v življenju približen občutek za posamezne zmnožke, na primer za deljenje čokoladnih bombonov med vse ali pa za ugotavljanje, koliko kosov pice bo potrebno za pogostitev. Nekateri si pomagajo s seštevanjem, a je ta pot prepočasna. Pri nizkih številkah še gre, pri visokih pa je poraba časa prevelika in ga potem pri nalogah zmanjka. Na srečo so za učenje poštevanke na voljo zabavnejši načini, kot so na primer domine s poštevanko pa še kaj. Če ima velike težave, ima v šoli na voljo tudi kartonček s poštevanko.
Ponavljanje, ponavljanje, ponavljanje
Na poštevanki temelji velik del matematike v višjih razredih in tu je hitrost računanja zelo pomembna, torej mora biti poštevanka popolnoma avtomatizirana. Nekateri kar ugibajo približen rezultat, drugi prištevajo. Če gre za težave s priklicem podatkov iz delovnega in dolgoročnega spomina, je učenje poštevanke težavnejše, če gre ob tem še za šibko pozornost, pa bo sploh potreboval posebne strategije za učenje, saj je pri tem sposobnost koncentracije izjemnega pomena. Nikakor ne bo šlo brez domačega ponavljanja.
Naj se je uči res sproti, da se ne bi neznanje nakopičilo
Fant potrebuje vaš nadzor, pri uspešnosti utrjevanja in avtomatizacije poštevanke ste pomembni tudi vi. Vadite z njim, dajajte mu račune, odgovarja naj glasno, tako si bo bolje zapomnil, preverjate pravilnost odgovorov. Na spletu je polno zanimivih interaktivnih vaj in različnih, zabavnejših načinov urjenja za lažje spopadanje z učenjem. Ena od idej: zelo se obnese, da iz ene posodice vleče listke z računi in jih odlaga v drugo, kadar pove pravilen rezultat, v nasprotnem primeru pa ga vrne v prvo posodico ali pa za to uporabi še tretjo.
Ždenje pred zasloni ni najboljša popotnica
Veseli me, da se tega zavedate, saj pogosteje naletim na miselnost, da je z zasloni vse v redu. Verjamem, da se ob tem pomiri in sprosti, a je sprostitev le navidezna. Omenjena fantova mirnost, ki naj bi jo računalniške igrice prinesle, me spominja na apatijo. Imam občutek, da jim posveti velik del svojega časa, in potem seveda zmanjka energije za učenje. Bodite pozorni, da ta njegova strast ne bo prešla v zasvojenost. Saj veste, razlika med uporabo in zlorabo je v tem, da je pri uporabi prisoten nadzor, starševski ali osebni, pri zlorabi pa nadzor ni več uspešen. Obstaja nevarnost, da fant občuti, da morda ni tako uspešen kot sošolci in mu računalnik in telefon predstavljata pobeg v brezskrbnost, posredno pa ga to pahne v večje težave, ki pa se jih ta hip ne zaveda. Srečno!
Eva Hrovat Kuhar
