Nasveti

Stiska na taboru: Kaj pomaga, kadar je otroka strah?

Eva Hrovat Kuhar
8. 4. 2023, 08.00
Deli članek:

'Pozdravljeni! Naš najstarejši sin, star devet let, je zadnji dan tabora doživel stisko,' se glasi uvodno pojasnilo v pismu naše bralke. Preverite, kaj se je na taboru zgodilo in kaj natanko jo pesti ...

Pexels
Ali obleka res naredi človeka?

'Pozdravljeni!  Naš najstarejši sin, star devet let, je zadnji dan tabora doživel stisko. Eden od fantov naj bi na telefonu predvajal posnetek, kjer so bili ljudje krvavih obrazov in s prevelikimi zobmi – pošasti. To je sina tako prestrašilo, da si ni več upal sam zaspati. Preizkusili smo različne načine, da bi se pred spanjem pomiril, vendar neuspešno. Na koncu smo to rešili s homeopatijo. Vem, da smo odpravili samo simptome, vzroka, ki ga ne poznamo, verjetno ne. Po tistih kroglicah je že prvi dan zaspal sam.  Prosi nas le, da pustimo vrata spalnice odprta in na hodniku luč, pa tudi mucka si vsak večer odnese v posteljo, ker ga pomiri.
Potem pa so se podobni strahovi zgodili še najmlajšemu, štiriletniku. S srednjim bratcem sta bila tri dni na počitnicah pri babici in dedku. Kolikor sem uspela dojeti, naju je najmlajši pogrešal, vendar si zaradi brata, ki je zelo odločen in samozavesten, tega ni upal pokazati. Tudi dedek in babica sta potrdila, da nikoli ni izjavil, da kogarkoli pogreša. Očitno je to tiščal v sebi. Težave so se začele takoj prvi dan, ko je šel v vrtec. Ves dan naj bi ga skrbelo, ali bo mamica prišla ponj v vrtec. Naslednje dni je razvil strah pred umazanijo. Za vsako malenkost si je šel umit roke. Če se je pojavila pikica umazanije na oblačilih, je doživel tako stisko, da so ga vzgojiteljice preoblekle, kljub temu da so bile hlače praktično čiste. Tudi pri njem se stvari po mesecu dni umirjajo.

Zanima me, kako se otrokom v takih stiskah pomaga. Sama sem imela ravno po porodu teh dveh sinov anksiozno motnjo in depresijo, hvala bogu sta obakrat ob resnični podpori moža dokaj hitro izzveneli,  a zato sem toliko hitreje prepoznala stisko pri sinovih.  Sem bolj zaskrbljene narave, a se trudim, da teh skrbi ne prenašam na otroke. Z možem jih v trenutkih strahu potolaživa, jim dava vedeti, da sva tu in da se vedno lahko zanesejo na naju. Opogumljava,  dajeva občutek varnosti ... Priporočate še kaj drugega? Zanima me tudi, ali to vedenje nakazuje, da bosta sinova tudi v odrasli dobi bolj nagnjena k anksioznosti? Hvala za odgovor!'
- Katarina

Odgovor svetovalke Eve Hrovat Kuhar si lahko preberete v reviji Jana, št. 14, 04. 04. 2023.

Osebni arhiv
Eva Hrovat Kuhar, psihologinja