Nedavno je nacionalna televizija predvajala BBC-jevo dokumentarno oddajo, ki bi jo moral videti vsak lastnik pametnega telefona. Se zavedamo, da sodelujemo (in to z veseljem!) v najobsežnejšem vedenjskem poskusu v zgodovini? Da nas družbena omrežja zasvojijo in da vanje brez pomisleka (prehitro) dovolimo svojim otrokom? Smo se sploh še sposobni nadzorovati? Smo še gospodarji svojega uma?
Pretekli teden se je v moji bližini zgodilo tole: 12-letno dekle je predčasno zapustilo praznovanje rojstnega dne pri sošolki, ker so vsi povabljenci strmeli le v zaslone svojih telefonov. Bila je razočarana, jezna in žalostna, zato je po eni uri dejala, da ima dovolj, in odšla. S solzami v očeh je svoje domače spraševala: Mar ne vidijo, kaj počno? Jim ni jasno, da bi se morali družiti, ne pa buljiti v telefone? Drugo opažanje se je zgodilo na koncertu v glasbeni šoli, kjer so s svojimi točkami na inštrumentih nastopili otroci različnih starosti. Na moč so se trudili in najmanj, kar lahko storimo poslušalci, je, da jim namenimo svojo pozornost in na koncu zaploskamo. In potem ujamem gospo v zrelih letih, ki je med glasbeno točko raje drsala po zaslonu ter gledala fotografije. Resno?!
Inovacija, ki je zasvojila ljudi
Čeprav je dokumentarec o temni strani pametnih telefonov nastal že pred skoraj petimi leti, je še vedno (ali še bolj) pomemben. V njem osvetlijo problem družbenih omrežij, ki so skoraj glavni razlog, da v roke vzamemo telefon. Veliko zvijač je, zakaj ga tako težko odložimo. Za vsem tem tiči znanost. Ko tako kričimo, kje vse nam pretijo teorije zarote, očitne ne vidimo. Ni ravno zarota, je pa največji poskus, v katerem prostovoljno in z veseljem sodeluje že več kot dve milijardi ljudi. Ustvarjalci družbenih omrežij s tem, ko so nas s pomočjo znanosti navlekli nanje, spreminjajo naše vedenje. Lastniki gigantov, kot je Facebook, nas imajo pravzaprav v oblasti in so vplivnejši kot katerakoli vlada na svetu. Zdaj, ko to veste, boste še tako vneto uporabljali svoj telefon?
»Hočejo nas zasvojiti in potem tržiti naš čas. Načrtno oblikujejo naše navade,« je povedal nekdanji operativni vodja pri Facebooku in potrdil, da so razvijalci družbenih omrežij načrtovali zavzetje čim več našega časa, zato da našo pozornost prodajajo oglaševalcem.
»Za naslednji krog financiranja oziroma za rast delnic se mora podaljšati čas, ki ga namenjamo aplikaciji. Ko je toliko odvisno od ene same številke, začno ljudje izumljati nove načine za zasvajanje ljudi,« je povedal Aza Raskin, zdaj zagovornik etike v tehnologiji in soustanovitelj Centra za človečno tehnologijo. Sicer pa je kot vrhunski oblikovalec iznašel nekaj najbolj premetenih posebnosti aplikacij za glasbo in zdravje ter zaslužil milijone. Tehnologijo zna uporabiti za manipuliranje našega vedenja. »Obstaja raziskava o tem, da bo človek, ki mu neopazno polniš skledo z juho, te pojedel veliko več.«
Tak način skritega polnjenja sklede je uporabil na telefonu: to je tisto slavno neskončno podrsavanje po telefonu – včasih smo strani listali, danes samo v neskončnost podrsavamo. Ta trak vsebin je neskončen, nikoli ga ne zmanjka. »Ugotovili smo, da če možgani nimajo časa, da bi sledili vzgibom, se ljudje ne ustavijo, ampak podrsavajo naprej. Nismo pa se zavedali, da uporabljamo tehniko oblikovanja, ki je tako učinkovita, da zasvoji ljudi,« je novinarki Hilary Andersson priznal Raskin. In da, sedaj se za to počuti krivega.
Vrni se, rad bi zaslužil s teboj
Podjetja v realnem času, ko mi podrsavamo po zaslonih in klikamo na vsebine, to shranjujejo in nam nato naše zaslone oblikujejo po naši zgodovini. Samo zato, da se čim pogosteje vračamo. »Sodelujemo v najobsežnejšem vedenjskem poskusu, kar jih je kdaj bilo. Ves čas nas testirajo. Spreminjajo barvo gumba za všečkanje – ali naj bo bolj moder ali drugega odtenka rdeče? Na nas ob različnih urah preizkušajo različne gumbe. Vse dokler ne najdejo popolne oblike in barve, ki nas čim bolj spodbujata k podrsavanju. Za vsakim ozadjem na našem telefonu tiči na tisoče inženirjev, ki nas poskušajo čim bolj zasvojiti. Kot da bi potresli vedenjski kokain po vsakem našem vmesniku,« je slikovit Raskin.
Ramsay Brown je strokovnjak za nevroznanost pri podjetju, ki obdeluje podatke pri uporabi aplikacij, zato da ugotovijo, kako nas zasvojiti. »Naš cilj je, da bi ljudje občutili veselje, cenjenost, navdušenje. V takih trenutkih se povezave v možganih vzpostavijo na novo, da bi spremenili navade in to počeli pogosteje.« Brown zna z aplikacijami spreminjati vedenje ljudi. Kako se vam to sliši? Ste navdušeni ali zaskrbljeni?
Kako so prišli do tega? Tako, da so umetno inteligenco povezali s tem, kar v znanosti že dolgo vemo.
Smo kot golobi
Psihologa Skinnerja je v 50. letih 20. stoletja zanimalo družbeno inženirstvo – hotel je preveriti, ali je mogoče vplivati na človeško vedenje. V njegovi »škatli« so se golobi naučili delati za nagrado: ugotovil je, da če jih je nagradil le občasno, so kljuvali bolj pridno.
In mi se obnašamo kot golobi iz preskusa. Na družbenih omrežjih nenehno dobivamo všečke – to so naše nagrade, in ker nikoli ne vemo, koliko teh nas čaka, klikamo zelo pogosto. Današnji najstniki v povprečju svoj telefon preverjajo 90-krat na dan, so navedli v dokumentarcu, medtem ko je najti tudi osupljivejši (novejši?) podatek, da večina uporabnikov pametni telefon preveri kar 150-krat dnevno. »Če želimo, da nam namenite čim več časa, vam moramo občasno odmerjati odmerek dopamina (ki se sproži ob všečkih),« pojasnjuje Sean Parker, prvi predsednik upravnega odbora Facebooka.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 11, 14. 03. 2023.
