Ljudje

Anita Caruso: Pravi smisel življenja je pomoč sočloveku

Neva Železnik
16. 3. 2023, 08.00
Deli članek:

Ker je imela revija Jana, kjer ves čas opozarjamo tudi na težave starejšega rodu, vsaj malce prste vmes pri ustanovitvi Srebrne niti, človekoljubnega in nestrankarskega društva za dostojno starost, smo novo predsednico Anito Caruso seveda takoj povabili na pogovor.

Osebni arhiv
Anita Caruso

Tudi ona ima, tako kot legendarna Biserka Marolt Meden, zdaj svetovalka predsednice države za družbene zadeve, veliko znanja, energije in poguma. Prepričana je, da je smisel življenja pravzaprav v pomoči sočloveku.

»Ko vstopam v Biserkine čevlje, se mi šibijo kolena in srce drhti od odgovornosti.« 

Upokojena Anita Caruso, po poklicu pravnica in ekonomistka, je še pred kratkim načrtovala, da bosta z drugim možem brezskrbno živela sredi vinogradov pod Gorjanci, kjer bosta negovala trto, sadovnjak, vrtnarila, pa na dobra kosila vabila svoje otroke, vnuke in prijatelje, potem pa je čez noč postala nova oziroma druga predsednica Srebrne niti. Zakaj je sprejela ta izziv? Ker se ji nikakor ne zdi prav, da današnji tok življenja, v barvah neoliberalizma, ki mu je mar le za dobiček in v nebo kuje izkoriščanje zaposlenih, na stranski tir potiska vse bolne, invalidne ter predvsem starejše. »Imeti sočutje, empatijo in ljubezen do sočloveka je zame najvišja vrednota življenja. Vse to nosijo v sebi prostovoljke in prostovoljci Srebrne niti.« Zato je sprejela izziv, pa tudi zato, ker je pravzaprav že skoraj vso svojo delovno dobo delala v dobro drugih.

Osebni arhiv
Anita Caruso: Imeti sočutje, empatijo in ljubezen do sočloveka je zame najvišja vrednota življenja.

Zavračali jih bodo!?

Kot upokojenka že nekaj časa spremlja problematiko starejših, med katere sodi tudi sama. Zaveda se, da slovenska država starejše čedalje bolj potiska na rob. »Temu se moramo upreti, če želimo starost preživeti kolikor toliko dostojno.« Je pa prepričana, da je iluzorno pričakovati, da bo za vse starejše ljudi v celoti poskrbela družba oziroma država. »Končno pa skrbi za starejše tudi ne moremo preložiti na otroke in vnuke, ki jim sodobno življenje tega ne dopušča.«

Meni, da je sramotno že to, da skoraj dve desetletji zaman čakamo na spodoben in življenjski zakon o dolgotrajni oskrbi. »Tisti, ki ga je na silo sprejela prejšnja vlada, je bil izjemno slab. Zato bo Srebrna nit sodelovala pri nastajanju novega,« poudari. Opozarja, da je Skupnost socialnih zavodov Slovenije prav pred kratkim sporočila, da odslej v domove starejših ne bodo več sprejemali tistih varovancev, ki potrebujejo zahtevnejšo zdravstveno nego in oskrbo. »Domovi za starejše namreč trdijo, da so prisiljeni zavrniti sprejem tovrstnih bolnikov, saj zaradi neprimernih kadrovskih normativov in slabih plač nimajo dovolj zaposlenih.«

Zato Skupnost socialnih zavodov Slovenije in tudi Srebrna nit ponovno pozivata ministrstvo za zdravje, da z dopolnitvijo kadrovskih normativov in drugimi ukrepi omogoči domovom zaposlovanje dodatnih diplomiranih medicinskih sester.

Imeti ali biti

Druga Janševa vlada je odgovorna tudi za znižanje odmernega odstotka starostnih pokojnin. »Mnogi starejši, več kot polovica, nimajo dovolj denarja za domsko oskrbo.« Nizke plače, predčasno upokojevanje itd. prinesejo nizke pokojnine! »Povprečna pokojnina znaša danes okoli 800 evrov na mesec, oskrba v negovalnem oddelku pa je okoli 1200 v javnem in tudi 1800 ter več evrov v zasebnem domu starejših!«

Zdi se ji popolnoma neprimerno, da nekateri v družbi in državi pričakujejo, da bodo za vse ostarele poskrbele že tako preutrujene in preobremenjene ženske, ki pogosto poleg za svojo družino in otroke skrbijo še za svoje in moževe starše ter druge sorodnike. »Potem se pa čudijo, da te ženske srednjih let v nekakšnem 'sendviču' nenadoma omagajo in zbolijo.«

Pravi tudi, da osamljenosti in izključenosti ne morejo reševati samo prostovoljci, pravzaprav pretežno prostovoljke. »Do neke mere že, a skrb za starejše, enako kot za predšolske otroke, mora prevzeti država! Prostovoljci so lahko državi le v pomoč.«

Omeni še bivanjske razmere starejših. »Veliko ljudi, predvsem tistih, ki so ostali sami, živi v hišah ali velikih stanovanjih, ki jih s pokojninami ne morejo vzdrževati, kaj šele ogrevati. V njih ostajajo za ceno životarjenja zaradi dedičev.« Smiselno bi bilo ozaveščati tako starejše kot njihove potomce o razmisleku, kaj je pomembnejše: imeti ali biti. »Končno pa bi bil čas, da bi država ustanovila neprofitni zavod za menjavo stanovanj.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 11, 14. 03. 2023.