Nasveti

Pri nobeni dieti ni odveč zdrav razum

Biba Jamnik Vidic
17. 2. 2023, 10.00
Deli članek:

Kaj so o novodobnih dietah ugotovili resni raziskovalci in kaj je za zdaj še vedno le hipoteza?

Shutterstock
Dieta za dolgoživost?

Avokado je idealno živilo, dokler se ne srečamo s histaminom. Dieta z nizkim histaminom prepoveduje prav avokado. Kaj pa slabo počutje in nizka vrednost serotonina, obstaja tudi dieta za to? V zadnjem času je najpopularnejša dieta za dolgoživost.

Konec januarja je dr. Katja Rebolj na seminarju Od stresa do vitalnosti predstavila, kako se z leti spreminjajo diete in kakšen vpliv imajo na naš organizem. »Če pogledamo, kakšne diete so bile popularne pred desetimi leti, vidimo, da jih danes po večini ne zasledimo več. Enako se zna zgoditi s trenutno popularnimi dietami, ki bodo čez nekaj let pozabljene. Kljub temu pa upamo, da smo se medtem naučili nekaj več o trajnostnem prehranjevanju in izkazovanju spoštovanja do vseh ljudi, udeleženih v procesu, ki na moj krožnik prinesejo kakovostno hrano.«

Sonja Ravbar
dr. Katja Rebolj

Medtem ko so bile včasih diete namenjene predvsem hujšanju, so danes namenjena vitalnosti, dolgoživosti in ohranjanju zdravja, razloži Reboljeva. »V ospredje prihajajo predvsem diete, specifične za določeno bolezen in telesno posebnost. Taka je na primer nizkohistaminska dieta ali dieta za specifično alergijo na hrano. V bistvu ob vseh teh dietah velikokrat govorimo že o načinu prehranjevanja.«

Reboljeva je za našo revijo zbrala nekaj najpopularnejših sodobnih diet ter izpostavila njihove pluse in minuse.

FLEKSITARJANSTVO

Čezmerna teža in povečano število srčno-žilnih bolezni sta vplivala na uveljavitev fleksitarjanstva. Beseda je skovanka iz besede fleksibilno in vegetarijanstvo.

Plusi

Prehrana je raznolika in temelji na nepredelanih živilih, ki so pretežno rastlinskega izvora.

Omogoča trajnostno prehranjevanje brez odpovedi kakovostnim živalskim izdelkom, beljakovine so pretežno rastlinskega izvora, na primer stročnice.

Obstaja več različic tega načina prehranjevanja, na primer planetarna dieta.

Raziskave ta način prehranjevanja povezujejo z zmanjšanim tveganjem za debelost in srčno-žilne bolezni ter priporočajo za boljše delovanje imunskega sistema in spoprijemanje s stresom.

Minusi

Opredelitev količine zaužitih živalskih izdelkov je pri fleksitarijanstvu ohlapna.

Izraz »fleksi« je lahko podvržen subjektivnim interpretacijam, zato ima fleksitarianstvo smisel le, če smo iskreni sami do sebe in do družbe, v kateri živimo. V nasprotnem primeru je subjektivnost, ki se izraža z besedo »fleksi«, le še en izgovor pri neskrbi za svoje zdravje in zdravje narave okoli nas.

Shutterstock
Medtem ko so bile včasih diete namenjene predvsem hujšanju, so danes namenjena vitalnosti, dolgoživosti in ohranjanju zdravja.

PREHRANA ZDRAVEGA RAZUMA (»COMMON SENSITARIAN DIET«)

Ta način prehranjevanja mi je prvič približal Evropski simpozij hrane, katerega glavni organizator je Gostinstvo Jezeršek, s katerim sodelujem v okviru Akademije Jezeršek.

Plusi

V marsičem je ta način prehranjevanja podoben fleksitarjanstvu, a vključuje širše področje etične prehranske industrije. Na primer, kupujemo lokalno, posegamo po hrani, ki je na poti porabila manj embalaže – to ni le embalaža, ki jo vidimo kot končni potrošniki, ampak že v proizvodnih in transportnih procesih porabljajo razne »potrošne« materiale, na primer testenine, pakirane v kartonasti embalaži, za svojo pot porabijo velike količine plastike, saj vsakič, ko je paleta testenin namenjena opremljanju z etiketo, konča ovita v novo veliko količino plastike.

Zmanjšanje deleža zavržene hrane. Kot opomba: delež zavržene hrane se v Sloveniji iz leta v leto še povečuje, na svetovni ravni pa ostaja nad 30  odstotki in bistveno presega desetodstotni delež ljudi, ki umirajo od lakote.

Dieta se prilagaja lokalnemu in tradicionalnemu prehranjevanju. Sem sodijo tudi divja hrana in zdravilni pleveli, ki sem jih podrobno opisala v svoji novi knjigi Zdravilni pleveli: rastline prihodnosti.

Minusi

Za zdaj je ta način prehranjevanja uveljavljen le v omejenih krogih.

Dostopno je malo podatkov, kako naj bi vse pluse tega načina prehranjevanja uporabljali v praksi.

PREKINITVENI POST

Pri tem načinu prehranjevanja vso hrano zaužijemo v omejenem časovnem obdobju. Najbolj je v veljavi osem ur (16 : 8), a nekateri gredo tudi le na dve uri (22 : 2).

Plusi

Ta način prehranjevanja ima nekaj enkratnih izhodišč. Tisti, ki je za mnoge ključen, je, da so poskusne živali, miši, ki so jih hranili le enkrat na dan, živele občutno dlje v primerjavi s drugimi skupinami, ki so bile na različnih režimih prehranjevanja.

Med postom se aktivirajo popravljalni mehanizmi na različnih stopnjah našega metabolizma (prepisovanje genov, avtofagija …).

Učinke tovrstnega načina prehranjevanja raziskujejo številne raziskovalne skupine po vsem svetu. Nekatere raziskave so potrdile pozitiven vpliv na pojavnost srčno-žilnih bolezni in drugih pogostih bolezni našega načina življenja.

Minusi

Na voljo pa je tudi več raziskav, ki zaključujejo, da se je krvna slika izboljšala le manjšemu deležu udeležencev v raziskavi, ki so prakticirali tovrstno prehranjevanje.

Osem ur, ko je dovoljena hrana, je pri tem načinu prehranjevanja nekoliko ohlapno opredeljenih, nekateri se takrat še vedno prenajedajo ali posegajo po veliki količini procesirane hrane.

Poleg izgube maščob je mogoča tudi znatna izguba mišične mase, kar moti predvsem aktivne športnike.

Prekinitveni post zagovarjajo vplivni doktorji in znanstveniki, ki so na ta način postali kar spletni vplivneži. V svojih nastopih pogosto uporabljajo izraze, ki obljubljajo preveč, na primer »reverse aging«, zaustavitev staranja, ali nesmrtnost ter za nekatere lastnosti prekinitvenega posta ne povedo, v kakšni fazi raziskav so. Prav mogoče je, da bodo te populistične izjave v prihodnosti ostale na stopnji hipotez.

Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 7, 14. 02. 2023.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Vabljeni k branju!