Odkar je leta 1928 škotski znanstvenik in dobitnik Nobelove nagrade Alexander Fleming odkril penicilin, je človeštvo ogromno pridobilo. Z njim je bilo mogoče zdraviti dotlej smrtonosne bolezni, ki so danes že povsem ali v veliki meri izkoreninjene. Razvoj zdravil je prinesel še nove vrste antibiotikov. Z njimi uspešno pomagamo telesu, da se upre škodljivim bakterijam. A kot vsaka pomembna stvar imajo tudi antibiotiki svojo slabo stran. Sčasoma postanejo bakterije odporne proti njim, zato učinek ni več enak. Iskati je treba nove oblike zdravljenja. V preteklih letih je medicina s pogostim predpisovanjem antibiotičnih zdravil naredila veliko škode.
Prišel je čas, ko se ljudje vse bolj vračamo k naravnim metodam zdravljenja. Znano je, da si lahko z naravnimi učinkovinami v veliki meri okrepimo imunski sistem in lajšamo številne bolezenske znake. Narava nam ponuja vrsto učinkovin, ki nam lahko pomagajo premagovati bolezni.
Najdemo jih predvsem v zeliščih. Mimogrede, njihove sestavine so tudi osnova številnih sintetičnih zdravil, ki jih zdravniki predpisujejo na recept.
Učinkovine v rastlinah so eterična olja, alkaloidi, čreslovine, grenčine, saponini in druge snovi ali spojine, kot jih imenuje farmacevtska znanost. Če jih zaužijemo, vplivajo na našo presnovo, delovanje organov, predvsem pa krepijo telesno odpornost.
Tudi sodobna farmacija se vrača po navdih in sestavine k naravi. Znane so odprave v neodkrite predele sveta, na primer v džunglo Južne Amerike, kjer domorodci še vedno uporabljajo sokove nekaterih rastlin za posamezne bolezni, celjenje ran in lajšanje bolečin.
Tudi naše okolje je bogato z rastlinami, katerih učinek je znan že stoletja. Iz pogovora s starejšimi ljudmi hitro izvemo, kako so si včasih lajšali bolezenske tegobe. Med rastlinami z antibiotičnim učinkom sta bila že od nekdaj česen in čebula, zeliščarji pa jih poznajo še veliko več, od prijetne kapucinke, ki večinoma velja za okrasno rastlino, do hrastovega lubja, ki blaži kožna vnetja.
Eterična olja
Zeliščna eterična olja imajo veliko antibiotično in zdravilno moč, uživamo pa jih lahko v obliki kapljic in čajev. Vsebujejo veliko učinkovin, zato jih prištevamo med droge. So dišeča in lahko hlapljiva ter aromatičnega, sladkastega ali grenkega okusa, odvisno od rastline, iz katere jih pridobijo. Tvorijo se večinoma v listih in popkih cvetov, pa tudi v plodovih in steblih.
Med najbolj znanimi so eterična olja citrusov, evkaliptusa, agave, vrtnic, sivke, poprove mete in rožmarina. Zelo učinkovite so tudi mešanice olj. Tudi v naravi imajo eterična olja prav obrambno funkcijo, saj ščitijo rastlino pred škodljivci, torej imajo tudi v rastlinskem svetu antibiotični učinek.
Začimbe
Posušene dele rastlin, med katerimi so cvetovi, listi ali stebla, imenujemo začimbe. Tudi zanje je značilna visoka koncentracija eteričnih olj. Bolj kot v zdravilstvu jih uporabljamo v kulinariki, predvsem za izboljšanje vonja in okusa jedi, čeprav imajo še drugačen učinek. Spodbujajo delovanje prebavnih žlez, vplivajo na presnovo in izločanje želodčnih sokov, spodbujajo prebavo ter učinkujejo antibiotično, saj preprečujejo gnitje in vrenje živil. Takšen učinek je posebej značilen za začimbe iz tropskih krajev, kjer lahko okužbe prebavnih organov povzročajo huda vnetja in težave. Zato je na primer indijska ali arabska hrana pogosto zelo pekoča, začimbe pa dodajajo tako rekoč v vse jedi, od jogurta do mesa.
Aromatični indeks
Strokovnjaki so dokazali, da eterična olja vplivajo na številne organizme, ki povzročajo pogoste bolezni. Razvrstili so jih glede na tako imenovani aromatični indeks. Med rastlinami, ki jih gojimo tudi pri nas, so visoko na lestvici dobra misel, materina dušica, rožmarin in sivka.
Rastline z izrazitim antibiotičnim učinkom
Zeliščarski priročniki navajajo rastline z močnimi protivnetnimi učinki. Številne rastejo tudi pri nas in jih lahko gojimo preprosto na vrtu ali v cvetličnih lončkih, ali pa jih naberemo v naravi. O obdobju, ko je ta učinek najizrazitejši, na primer v času pred cvetenjem ali zgodaj spomladi v poganjkih, se je mogoče poučiti v zeliščarskih priročnikih.
Z domačega vrta:
česen
čebula
bazilika
dobra misel
kamilica
kapucinka
majaron
melisa
meta
žajbelj
sivka
timijan
rožmarin
šetraj
materina dušica
janež
pehtran
kumina

Nabrano v naravi:
čemaž
smrekovi vršički
brinove jagode
divji janež
borove iglice

Iz daljnih krajev
agrumi
poper
cimet
čajevec
evkaliptus
ingver
klinčki

Previdno pri odmerjanju!
Antibiotiki iz rastlin ne morejo neposredno zamenjati sintetičnih zdravil, lahko pa blažijo bolezenske znake. Ne učinkujejo tako hitro kot zdravila, so pa blagodejni in v glavnem brez stranskih učinkov. Vendar pa je tudi pri njihovi uporabi treba upoštevati nekaj pravil in pravi odmerek. Tudi rastlinske snovi imajo lahko stranske učinke.