Nutricionisti pa pravijo prav nasprotno: da smo si z napačno hrano (in še čim) bolezen nakopali, torej jo lahko s hrano tudi odpravimo ali vsaj omilimo. V ZDA je skupina petih strokovnjakov raziskala vpliv hrane na artritis in potrdila, da lahko s prehrano obvladate to bolezen.

Vodilna v skupini je bila prof. dr. Miriam E. Nelson z John Hancock Research Centra pri sloviti univerzi Tufts. S sodelavci je raziskovala, ali lahko hrana vpliva na bolnika  z artritisom in kakšen je ta vpliv. Ugotovitve raziskave so objavili in napisali tudi knjigo Močne ženske in močni moški premagajo artritis, ta je postala na lestvici New York Timesa uspešnica. Prebralo jo je na milijone ljudi, ki se dnevno soočajo z bremenom te bolezni. Najhujša od vsega je bolečina. Izjava, da se lahko zdravijo (ublažijo bolečino) z zdravili, ki jih dobimo v lekarni brez recepta, je zanje vrhunec cinizma. In vendar v Sloveniji še vedno kar nekaj ljudi, ki krojijo usodo bolnikov, misli tako. Pač niso okusili bolečine, ki jo prenaša bolnik z artritisom.

Prehrana lebdi na vodi

Dr. Nelsonova je po raziskavi s svojo skupino sestavila načrt za bolnike z artritisom. To je pravzaprav načrt za popolnoma drugačno življenje. Nekaj bolnikov, ki so živeli po tem načrtu, je za knjigo dr. Nelsonove izjavilo, da jim je to v resnici spremenilo življenje. Čez čas so lahko naredili, česar prej niso zmogli, premikali so sklepe brez bolečin, vstajali kakor običajni, zdravi ljudje, celo tekli so in se ukvarjali z različnimi vrstami telovadbe.

Dieta oziroma, bolje rečeno, prehranski načrt temelji na prehranski piramidi, ki pa se precej razlikuje od tiste, ki jo vsi poznamo (in je že davno zastarela). Čisto spodaj, tam, kjer je največ prostora, je voda. Da, prav ste prebrali: voda. Narisanih je osem kozarcev vode, vsak po dva decilitra. Po besedah  dr. Nelsonove prehrana lebdi na vodi. Zato, ker je voda vpletena skoraj v vse funkcije našega telesa, vlaži in podpira mišice, ki držijo sklepe, prenaša (s krvjo, ki jo tudi v glavnem sestavlja voda) kisik in hranila v vse celice, enako velja za limfni sistem, ki ga prav tako sestavlja voda. Poleg tega igra glavno vlogo pri nadziranju telesne temperature. Odnaša stranske proizvode presnove (z urinom, blatom in potom) in služi kot medij za tisoče drugih kemičnih reakcij, ki so za naše zdravje bistvenega pomena in se v telesu stalno dogajajo. Mnogo ljudi je prepričanih, da jim ne manjka vode, saj jim telo samo pove, kdaj je je premalo: kadar začutijo žejo. Toda to ne velja za vse. Oziroma: kadar človek čuti žejo, je že dehidriran, mu vode že primanjkuje. Poleg tega to ne drži za ljudi, ki živijo v zelo vročih krajih, za tiste, ki jedo večinoma beljakovinsko hrano, in za starejše. Zadnji žejo začutijo, kadar telesu že močno manjka vode. Starejši ko smo, pozneje začutimo, da smo dehidrirani. Tudi nekaj zdravil, ki jih jemljejo bolniki z artritisom, vpliva na občutek žeje. Zaradi tega je torej treba popiti osem kozarcev vode, pa čeprav bolnik žeje sploh ne čuti. Lahko bi izbrali tudi katerokoli drugo tekočino, sokove, na primer. Toda ti vsebujejo preveč sladkorja. Voda je najboljša.

Vitamini proti bolečinam

Naslednji skupini živil v piramidi sta zelenjava in sadje. Dnevno je treba zaužiti najmanj tri porcije sadja in zelenjave. Porcija pomeni eno srednje veliko jabolko, banana ali pomaranča, polovica skodelice narezanega sadja ali pa skodelica sveže iztisnjenega sadnega soka. Pri zelenjavi je ena porcija skledica listnate zelenjave (solate, špinače), pol skledice kuhane in zrezane zelenjave (vendar mora biti kuhana na zob, se pravi, da je še trdna, ko jo ugriznete) ali pa kozarec sveže iztisnjenega zelenjavnega soka (na primer korenčkov, pesin). Samo sadje in zelenjava vsebujeta dovolj nekaterih vitaminov, betakarotenov in folatov, se pravi hranil, ki jih bolniki z osteoartritisom in revmatoidnim artritisom potrebujejo več kot drugi. Za vitamin C, na primer, pravijo, da bi ga morali ti bolniki dnevno dobiti najmanj 200 miligramov. Šele pri tej količini lahko vitamin C pomaga zmanjšati bolečino, zato je tako pomemben. Če torej bolnik dnevno zaužije tri porcije sadja in prav toliko zelenjave, bo s tem verjetno dobil dovolj vitamina C, sicer je treba poseči po dodatku.

Za betakaroten ni določene dnevne količine, ki naj bi jo bolnik zaužil. Toda nekaj raziskav je pokazalo, da pri bolnikih, ki dnevno zaužijejo najmanj 9000 enot betakarotena, bolezen ne napreduje, to pa se, nasprotno, zgodi pri tistih, ki zaužijejo le 5000 enot. Najboljši viri betakarotena so rumene buče (na primer hokaido), sladki krompir (dobite ga v bolje založenih samopostrežnih trgovinah), korenje, mango, špinača, melone, zelje in ohrovt, brstični ohrovt, marelice, zelenjavni sokovi (sveže iztisnjeni, brez umetnih dodatkov), brokoli, nektarine, papaje in nekatere vrste mandarin (tangerine).

Samo cela zrna!

Sledi žito oziroma izdelki iz žita: rezina kruha iz moke, ki je zmleta iz celih zrn, skodelica kosmičev ali ena temna žemlja. Pri tej vrsti živil pazite predvsem, da so organsko pridelana, brez dodanih kemikalij, konzervansov ali drugih dodatkov. Bolnik lahko uživa tudi riž, vendar mora biti spet integralni riž, ne pa beli, glazirani ali še kako drugače obdelani (na primer parboiled). S tem izgubi riž vso vrednost, ki jo ima za telo. Dr. Nelsonova svojim rojakom polaga na srce, da morajo izbirati cela zrna, kajti ameriško žito je močno obdelano (veliko bolj kot evropsko). Njihova pšenica, na primer, vsebuje bistveno več glutena kot naša. Gluten pa za nikogar ni dober, ne samo za tiste, ki imajo celiakijo. Cela žitna zrna, se pravi z lupinico vred, vsebujejo pomembna hranila, vitamine skupine B, E, cink, železo, selen, magnezij in druge minerale.

Meso samo, če je prej plavalo

Kaj pa beljakovine, ki nam jih zdravniki zelo radi omejijo? Beljakovine so esencialno hranilo, se pravi, da so za človekovo telo nujno potrebne. Preskrbijo nas z aminokislinami, ki jih telo samo ne more tvoriti.  Vendar je treba izbirati živila, ki so najbolj priporočljiva. Zelo pomembno je tudi, da z beljakovinami navadno dobimo tudi maščobne kisline omega 3. Zato je najbolje izbirati med ribami (skuša, losos, vendar le divji, ne gojen, sardine, lahko tudi iz konzerve, vendar olje odlijemo, postrvi, mečarica, tuna, morski list), oreščki in semeni (orehi, soja, lanena semena), rastlinskimi beljakovinami (fižol vseh vrst, soja, tofu, ohrovt, špinača). Med olji je najbolj priporočljivo repično, laneno, orehovo in olivno. Če bolnik ne mara rib, bo veliko dosegel že s tem, da preide od nič do vsaj enega obroka z ribo na teden. Izbere naj tisto, ki mu najbolj prija. Sicer pa je dobro čim več mesnih obrokov zamenjati z ribjimi.

Med beljakovine sodijo tudi mleko in mlečni izdelki. Glede tega si strokovnjaki niso enotni. Dr. Nelsonova priporoča mleko, vendar naj bi bilo manj mastno, saj en odmerek mastnega mleka ali sira pomeni, da bolnik zaužije toliko nezdravih maščob, kot bi jih dobil z mastnim govejim zrezkom, na primer. Mleko lahko zamenjate s sojinim. Paziti je treba tudi, da bolnik dobi dovolj vitamina D. V zimskem času ga navadno primanjkuje, zato je dobro poseči po prehranskih dodatkih. Oziroma izkoristiti vsak dan, ko sije sonce, in iti na sprehod.

Sladko le tu in tam!

Sladkarije niso za bolnike z artritisom. Ne bi jih smeli jesti vsak dan, kakšno si lahko privoščijo le včasih. Pri izbiri živil je treba preveriti sestavo. Zelo veliko živil namreč vsebuje sladkor, česar se niti ne zavedamo. Tudi v jedeh, ki jim človek tega ne bi prisodil, je lahko sladkor. Če takšna živila bolnik dnevno je, dobiva škodljivi sladkor, ne da bi se tega zavedal.

Med prehranskimi dodatki (poleg tistih, ki so bili že omenjeni) so za bolnike z artritisom pomembne predvsem kapsule ribjega olja ali ribje olje samo, če ga lahko zaužijete. To pa predvsem zaradi maščobnih kislin omega 3, ki pomagajo zmanjšati bolečino in tudi odpravijo otrdelost sklepov. Pomembna dodatka sta tudi kalcij in vitamin E. Tega lahko dobimo v mandljih, sončničnih semenih, lešnikih, pa tudi v mangu in papaji. Lahko pa izberete dodatek v obliki tablet, ki so navadno želatinaste.

Odpravljanje kilogramov

Za odpravljanje težav, ki jih povzroča artritis, dr. Nelsonova tistim, ki so pretežki, svetuje hujšanje. Teža namreč dodatno obremenjuje sklepe. S prehrano, kakršno smo opisali, bo hujšanje zagotovljeno. Pomembno je tudi gibanje. Spremembe v slogu življenja bolnika z artritisom vključujejo dnevno telovadbo: vaje za moč, gibčnost in aerobne vaje. Vaje za moč so zelo preproste, večinoma smo se jih vsi naučili že v osnovni šoli: počepi, kroženje z rokami, sklece, dviganje trupa, nog in podobno. Zelo priporočljive je dnevno narediti vseh pet tibetanskih vaj. Na začetku naj zadostuje  sedem ponovitev, pozneje si jih lahko privoščimo več. Če ne veste, kaj so to tibetanske vaje in kako jih delati (so zelo preproste), jih poiščite v knjižnici knjigo Vrelec mladosti. Tam je napisano vse, pa še zgodba vas bo pritegnila.

Najbrž je odveč napisati, da se je treba popolnoma izogibati alkoholu, da je kajenje za bolnike z artritisom strup (tako kot za vse druge), da je bolje kot po kavi poseči po skodelici zeliščnega ali zelenega čaja. Sem ter tja pa si kavico le lahko privoščite. Za vse je potrebna zares velika moč duha, ki pa okrepi tudi moč telesa. Ljudje, ki so včasih zjutraj komaj vstali iz postelje, danes s takim načinom življenja brez težav planinarijo. Rekreacija, o kateri so lahko prej samo sanjali.