»Če naredi izpit, bo v službi prevzel najbolj zoprna dela, ki jih moram sicer sam opraviti,« je pojasnil. Aha, sem rekla. Mladenič pri nas ne bo samo na izobraževanju, ampak očitno tudi na hrani. Ni bilo namreč videti, da bi v tanki mapi, ki jo je prinesel s seboj, tičal sendvič ali kaj podobnega.
Vse dopoldne sta glasno razpravljala, da so se stene tresle, potem sta se pojavila na vratih kuhinje in vohljala naokoli, ali je kaj za kosilo. Za mizo smo bili sami, preostala družina se je namreč raztepla naokoli, ne da bi mi to prej povedala. Hrane je bilo ogromno. Zakaj pa toliko kuhaš, se je nasršil cenjeni soprog, jaz pa, da se pred gostom vendar ne bova prepirala. Mladenič je začel plaho jesti, ko je pa slišal, da tako rekoč rešuje hrano pred žalostnim koncem v smetnjaku, si je pošteno naložil na krožnik. In seveda ni pozabil pohvaliti prav vsega, kar se je znašlo na mizi. Cenjeni soprog je tiho brundal, da ja, saj je dobro, no, pretiravati pa tudi ni treba. Kar naj pretirava, sem pripomnila in potegnila kabel iz vtičnice, ta pa je žalostno obvisela na eni sami žički. Kakšna furija si, se je zadrl cenjeni soprog, glej, kaj si naredila, mladenič pa je skočil pokonci in zahteval izvijač. Seveda ga je dobil in vtičnica je bila takoj na svojem mestu, za kar bi se po izkušnjah morala z najdražjim pogajati vsaj kakšen mesec, pri tem pa požirati očitke o svoji nerodnosti. Oh, kako ste spretni, sem pohvalila mladeniča in se pozanimala, ali bi mi morda popravil še vodilo na predalu, za kar prosjačim že od božiča. Ni problema, takoj je skočil pokonci in zadeva je bila rešena. Cenjeni soprog ga je odvlekel v svoj kabinet, še preden sem mu uspela omeniti pipo, iz katere neusmiljeno kaplja.
Simpatičen fant, sem rekla, ko je odšel. Izvedela sem, da imajo doma kmetijo in da se spozna na marsikaj. Fino, sem rekla in začela delati seznam opravil, ki se jim najdražji skrbno izogiba. Da naju ne bi slučajno motila s svojimi kapricami, se je zgrozil, ko je videl, kaj počnem. A naslednjič žal ni bilo priložnosti za zlorabo mladega učenjaka. Prinesel mi je namreč dve škatli jajc, najbrž jih je pobral naravnost iz gnezda, saj so bila polna slame in perja. V zameno za kosilo seveda.
Ko je spet prišel, sem dobila tri pare klobas (ja, koline so imeli), lonec ocvirkov in kozarec masti. Super, je rekel cenjeni soprog, danes bo fant tudi na večerji, ker študirata zapleten projekt in bo dolgo trajalo. Bi morda lahko pripravila kaj s tistimi slastnimi ocvirki? Med večerjo je mladenič mimogrede popravil že prej omenjeno pipo. V soboto se je spet pojavil, mama mu je dala s seboj na pot vloženo papriko, kumarice in marmelado, tudi sveža jajca (s perjem in slamo) so bila. Jaz pa sem imela pripravljene primerne klešče, s katerimi je gost izvlekel kovinski del polomljene žarnice iz lestenca visoko na stropu. Vsi trije dedci pri hiši tega niso utegnili narediti od prejšnjega poletja.
Prejšnjo soboto je prinesel sadni kruh, potico, šunko in jajca (s perjem in slamo), za povrh pa mi je vgradil kljuko na kopalniška vrata in popravil akumulator za vrtne škarje. Jaz ga bom kar posvojila, sem vzdihnila sredi tedna, upajoč, da mi bo nabrusil nože. O, ne boš, se je precej hudobno nasmehnil cenjeni soprog. Napravil je tisti izpit in zdaj ni več razloga, da bi še hodil na obisk.
Kolumna je objavljena v reviji Jana, št. 15., 9. april, 2024.
