Mnenja

Janin uvodnik: Kvenna fri – 48 let pozneje

Jelka Sežun
30. 10. 2023, 04.00
Posodobljeno: 30. 10. 2023, 05.00
Deli članek:

Štiriindvajsetega oktobra 1975 so Islandke naredile nekaj nezaslišanega: na ulice Rekjavika so šle zahtevat enakost, pravo enakost, tudi enakost med plačami moških in žensk.

Shutterstock
Dan je ostal v zgodovini kot kvenna fri, ženski prosti dan.

Sodelovalo je 90 odstotkov vseh Islandk, 25.000 žensk je protestiralo. Gospodinjstvo in otroke so tisti dan, petek je bil, prepustile moškim. Dežela se je ustavila. Kaj so počele? Poslušale govore. Veliko prepevale. Eno od pesmi, narodno Naprej, punce, še vedno pogosto pojejo. Dan je ostal v zgodovini kot kvenna fri, ženski prosti dan. In v vseh trgovinah je zmanjkalo hrenovk. Islandski moški niso bili vešči kuhanja.

Islandke so postale svetle lučke svetovnega ženstva, dežela pa domnevni raj enakosti med spoloma – ampak so še daleč od cilja, pravijo same. Enodnevni štrajk so še večkrat ponovile, prejšnji torek, natanko na 48. obletnico prvega, so to storile sedmič. Ker so se stvari v pol stoletja sicer spremenile, ampak ne dovolj. V paradižu enakosti med spoloma ne bi smelo biti 21-odstotne razlike v plačah, ki v nekaterih poklicih še vedno ostaja, in tudi ne 40 odstotkov žensk, ki so izkusile nasilje zaradi svojega spola, menijo. In so šle spet na cesto. In spet so pele. Slogan letošnjega protesta, ki je potekal v prestolnici in še desetih drugih mestih, je bil Temu pravite enakost? Skupaj z ženskami so letos protestirale tudi nebinarne osebe, ker, so rekli, »bijemo bitko z istim sistemom, vsi smo pod vplivom patriarhata, zato je prav, da se borimo skupaj«. Na ulicah je bilo med sedemdeset in sto tisoč ljudi, ocenjujejo. Šole, banke in številne trgovine so v torek ostale zaprte, javni promet je šepal, oskrba v hotelih in bolnišnicah tudi, celo urad prve ženske v državi ni delal, ker sta premierka Katrin Jakobsdóttir in njen kabinet stavkala. Kako je bilo s hrenovkami v trgovinah, niso poročali.

V letošnjem Globalnem poročilu o razkoraku med spoloma, ki ga vsako leto pripravlja Svetovni ekonomski forum in meri zapiranje prepada med spoloma v 146 svetovnih državah, so Islandke že štirinajstič zaporedoma na prvem mestu, zaprle so že več kot 90 odstotkov brezna, ki zija med moškimi in ženskami, sledijo pa Norveška, Finska, Nova Zelandija, Švedska, Nemčija, Nikaragva, Namibija, Litva in Belgija. Slovenija je s 77,3 odstotka na 29. mestu, ugnezdena med Nizozemsko in Kanado. Ne gre nam tako dobro, da ne bi moglo iti bolje – pred nami so države, kot so Mozambik (25. mesto), Jamajka (24.), pa Albanija (17.) in Filipini (16.)! Povprečna neto plača Slovenk, 1382 evrov, je bila lani za 5,1 odstotka nižja od povprečne plače Slovencev.

Kaj če bi, premišljuje moja notranja Islandka, kaj če bi šle lepega dne tudi Slovenke na cesto zahtevat enakost in pokazat, kdo v resnici podpira tri vogale države? Če bi si organizirale en tak vseslovenski kvenna fri in bi za en dan ignorirale ne le službo, temveč tudi svoj naslednji šiht, gospodinjski? Kaj če bi otroke prepustile moškim, karkoli bi to pomenilo za ponudbo hrenovk in hitre prehrane? Predstavljajte si, sredi morja žensk predsednica Nataša Pirc Musar na vse grlo prepeva … kakšno udarno narodno? Kaj vem, katero, ampak tista »pleničke je prala pri mrzlem studenc'« najverjetneje ne pride v poštev.

Uvodnik je objavljen v reviji Jana, št. 43, 30. oktober, 2023.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!