Mnenja

Onkološka bolnica št. 6196: Dva jagenjčka

Katarina Keček
18. 10. 2023, 08.00
Deli članek:

Zadnjič smo se zapletli v debato o tem, da ni čudežnih zdravil, čeprav se mnogi bolniki in njihovi svojci včasih v obupu oklepamo vsega mogočega, a razen obljub o čudežni ozdravitvi ni otipljivih dokazov, da je nenavaden in pregovorno grenak odmerek čudnega zvarka komu rešil življenje.

revija Jana
Pisateljica in kolumistka Katarina Keček

Prijatelj Jani, ki ima raka na trebušni opni in se ves čas dela, kot da se bolezen dogaja nekomu tretjemu, me je zadnjič prepričeval o tem, da je našel čudežno zdravilo po imenu Fenbendazole. »Prvič slišim,« sem rekla. Že ob prvem guglanju sem ugotovila, da gre za kapljice proti glistam, ki jih dajejo živalim. »Hecaš se,« sem rekla, »pa saj tega ljudje ne jemljejo zares?« »Ja, ena gospa mi je zadnjič razlagala, da si je s tem pozdravila raka dojke,« je dodal Jani resno in vedela sem, da ji verjame. Se še spomnite zdravila Ivermectin, ki se je pojavilo med epidemijo covida? Gre za učinkovino, ki jo veterinarji ponavadi dajejo živalim za odpravljanje glist in parazitov. Zdravilo Ivermectin je bratranec tega Fenbendazola, ki je prav tako namenjen zatiranju živalskih zajedavcev, številni Američani, pa tudi nekateri Slovenci, so prvo jemali med epidemijo koronavirusa. Med temi, ki so ga uživali in to javno priznali, je bivša poslanka stranke Levica Violeta Tomić. Tudi zaradi javnega priznanja o jemanju »ilegalnega« zdravila so jo preostali člani »pregnali« iz stranke. Violeta je preživela covid, Ivermectin, izgubo službe in zamero svoje stranke.

»Jaz tega ne bom jemala,« sem rekal Janiju, »ti pa kar. In poročaj, kako je. Če nič drugega, se boš zagotovo znebil glist.« Odtlej je dva tedna in Jani se še ni oglasil. Tudi mojemu prijatelju kuharju pitje medicinskega petroleja, o čemer sem pisala pred meseci, žal ni nič pomagalo. Bolezen se je razrasla. Udarila je na vse organe, pritisk na njegovo razbolelo srce se je stopnjeval. Zdaj so ga malo »pošraufali«, v srčnem spodbujevalniku so mu kirurgi zamenjali neko žičko in trenutno diha mnogo lažje. Raka žal ne zdravijo več, le blažijo simptome. A moj kuhar se ne da. Ravnokar načrtuje potovanje na sever Nemčije, k nekemu bioenergetiku, ki dela čudeže. Nič ne rečem. Na pamet mi ne pade, da bi mu ubijala upanje v srečen konec. Ko mi je razlagal, kako se bo peljal sam s sinom in da je zanj peturna vožnja z avtomobilom, čeprav je vsaj trikrat tedensko zaradi svojega zdravstvenega stanja na urgenci, mala mal'ca, sem se spomnila zgodbe o filozofu in začetniku sodobne medicine Ibn Sini. Nosi tudi drugo ime, Avicena, po njem je bolj znan, in spada med največje mislece in zdravnike zlate dobe islama, to je tam nekje okoli leta 1000. Napisal je okoli 450 filozofskih in medicinskih knjig, najslavnejši sta njegovi enciklopediji Knjiga o zdravilstvu in Kanon medicine. Avicena je med drugim pred tisoč leti izvedel zanimiv eksperiment, ki je navkljub časovni odmaknjenosti še vedno aktualen in poučen. 

Dva jagenjčka je postavil v dve ločeni kletki. Bila sta iste starosti in teže. Vsak dan ju je hranil enako, oba sta tako imela popolnoma enake pogoje za življenje. Potem je Avicena v tretjo kletko vtaknil volka. Kletko je namenoma postavil tako, da je volka videl samo en jagenjček, recimo mu Ivan. Jagenjček v drugi kletki, Tone, volka ni mogel videti. Nekaj mesecev pozneje je Ivan, ki je videl volka, postal nemiren, slabe volje, močno je shujšal. Kmalu je poginil, čeprav se njegovi življenjski pogoji niso prav nič spremenili. Umrl je zaradi stresa in strahu, ki ju je neprestano doživljal ob pogledu na volka. Drugo jagnje, Tone, ki volka ni videlo, pa je bilo zdravo, hranjeno in zadovoljno. Modri Avicena je s tem preprostim eksperimentom dokazal pozitivne in negativne učinke duševnega vpliva na naše zdravje in telo. »Vidite, strah ubija,« je rekel, »to je najmočnejša rušilna sila na svetu. Strah v nas ubije vsako motivacijo, uničuje našo voljo in nas oropa zmožnosti, da bi živeli in ljubili. Izbriše vse naše želje, upanje in načrte, povzroča skrbi, spodbuja dvome ter nam daje občutek odtujenosti in izgube.« 

Tisoč let pozneje je še vedno enako. Če neprestano gledaš volka, razmišljaš o njem, kaj, kje, kako in zakaj, boš slej ko prej z negativnimi mislimi sam sebe ugonobil. Našemu zdravju in telesu nič ne more tako škoditi, kot nam škodujejo nepotrebna anksioznost, strah, skrbi in stres. Če si pozitivno naravnan, če imaš navkljub današnji nevihti in slabi postavitvi planetov vero v boljši jutri, bo tvoje telo samo izločalo hormone veselja, ki spodbujajo naš imunski sistem, da je močan in nas ščiti pred bolezenskimi napadi. Negativna čustva, ki jih gojimo v sebi, počnejo ravno nasprotno, blokirajo našega čuvaja, naš imunski sistem, tako je menil tudi Avicena, zato iz zdravih ljudi postanemo bolni. Konec koncev, a ni bil ravno zajec tisti, ki je v živalskih basnih vedno ugnal hudobnega volka? Le zvit je treba biti kot lisica. (se nadaljuje)

Kolumna je objavljena v reviji Jana, št. 42, 17. oktober, 2023.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Vabljeni k branju!