Pozdravljena, gospa Eva. Pišem vam, ker sem navdušena nad vašimi odgovori, predvsem pa zato, ker imava z možem težavo, ki ji nisva kos. Imava čudovito, neproblematično 13-letno hčerko. Zadnjega pol leta opažam, da ima izredno slabo samopodobo, kljub temu da je odlična v šoli in zunaj nje. Z možem ji vsakodnevno izkazujeva pozornost, ljubezen, podporo, spodbudo in spoštovanje, še zlasti zato, ker smo pred leti izgubili sina. Veliko se pogovarjamo, a ne zna povedati, zakaj ima tako negativno samopodobo. Sem njena zaupnica, skupaj razmišljava in sklepava kompromise. Kljub rednim pohvalam in redkim kritikam (oboje utemeljim) sama s seboj, zlasti z videzom, ni zadovoljna. Kadar nakupujeva oblačila, joka, ker se ji zdi, da ji majčka ne pristaja zaradi premajhnih prsi in da na njej ni nič dobrega. Nakupili sva kar nekaj podloženih nedrčkov, ki si jih je izbrala sama, a kljub temu ni zadovoljna. Naj povem še to, da smo problem premajhne samozavesti uspešno odpravili z jahanjem v jahalni šoli, kamor hodi dvakrat na teden. To je bila njena izbira, ki ji veliko pomeni in zelo pomaga. Draga Eva, kako naj pomagam hčerki?
Draga mamica Ana, to, da opažate spremembe zadnjega pol leta, sovpada z odraščanjem vaše deklice.
Puberteta začenja kazati rožičke
Nezadovoljstvo s samim seboj je v tem obdobju zelo običajno in izredno pogosto in vaša deklica ni nobena izjema. Ni mladostnika, ki bi bil v celoti zadovoljen sam s seboj. Videti je, da šolski uspeh vaši hčeri pomeni bistveno manj kot videz, kar se spet sklada s starostnim obdobjem, ko postaja videz ena od najpomembnejših stvari na svetu. Res je tudi, da se med puberteto nekateri deli telesa razvijajo hitreje od drugih, zaradi česar številne muči občutek okornosti in neprivlačnosti. To so tudi leta, ko se odraščajoči otroci nenehno primerjajo z drugimi. Žal ob tem ne opazijo, kaj je lepega na njih samih, ampak predvsem to, kaj je lepšega na drugih in kaj na sebi pogrešajo. Če ne bi bila vprašljiva velikost prsi, bi bile problematične velikost in oblika nosu, dolžina nog, barva polti, gostota las …
Odrasli včasih ne uspemo videti stiske mladostnikov z njihovimi očmi. Zdijo se nam lepi, zdi se nam, da so v prekrasnem obdobju, ker so mladi in svobodni in nimajo nobenih skrbi. Radi bi jih prepričali o tem, a na prvo žogo ne bo šlo. Ko se vaša trinajstletnica pritožuje nad svojim videzom in ji vi dokazujete nasprotno, jo s tem le še utrjujete v njenem prepričanju. Bolje bi bilo, če bi vam jo uspelo s pogovorom pripeljati do tega, da spremeni pogled na svet in na vrednote.
Veliki strah zaradi predhodne izgube
Malo me skrbi, ker pravite, da svoji deklici izkazujete veliko ljubezni in spoštovanja še zlasti zato, ker ste izgubili sina. Tu bi lahko tičala past, in sicer v tem, da ste morda preobčutljivi za dekličine stiske in pritožbe ter ji morda skušate preveč in v prav vsem ugoditi. To mi diši po preveliki zaščiti, kar je pogosta posledica izgube, ki ste jo doživeli. Dekličini problemi so v tem obdobju običajni (seveda če ne ohromijo njenega normalnega funkcioniranja), potrebuje vašo podporo, ne pa pretirane skrbi.
Pravite, da imate s hčerko lep odnos, kar je prijetno slišati. Lepo, da si zaupata, a dekle v teh letih potrebuje za zaupnico tesno prijateljico, s katero lahko ure in ure razpredata o sebi, o svetu, o fantih … Upam, da jo ima. Mama ne more prevzeti te vloge.
Svetujem vam, da svojo energijo namesto za prepričevanje o tem, da se moti in ima dovolj velike prsi, porabite za pomoč pri razmišljanju, kaj ji pomeni velikost prsi, ali se ji morda zdi, da bo bolj priljubljena z večjimi … Seveda je vedno mogoče malo pogoljufati glede videza. Hčerki ste že kupili podložen modrček, vendar z njim ni bila zadovoljna. Je bila to njena želja? Ste ji morda prehitro predlagali rešitev in ji s tem utrdili mnenje, da ima premajhne prsi?
Izboljševanje samopodobe
Poleg tega bi na vašem mestu nadaljevala z iskanjem dejavnosti, ki bi ji bile še pri srcu. Vključitev v jahalno šolo je bila zelo dobra poteza in vam zanjo čestitam, saj si bo na tak način najlaže pridobivala boljše mnenje o sebi, še zlasti ker je bila to njena izbira. Posledica bo izgrajevanje boljše samopodobe, ki ne bo osnovana le na videzu, ampak na pomembnih osnovnih vrednotah. Pomembno je, da je v družbi (družba vrstnikov je v obdobju pubertete izjemno velikega pomena), da počne, kar jo veseli, da se začne zavedati prednosti dobrega šolskega uspeha.
Nezadovoljstvo s svojim videzom je navadno odraz globljega nezadovoljstva s samim seboj in s svojo vlogo. Sleherni od nas ima kaj, kar bi si želel spremeniti, in samo od vsakega posebej je odvisno, kaj bo naredil. Lahko se sprijazni, lahko obupa, lahko pa poskuša kaj narediti. Pa ne le glede videza, ampak glede tega, kako to sprejema.
Lepo, da jo znate pohvaliti, in nič ni hudega, če ji kdaj poveste tudi kakšno kritiko, saj oboje spada k dobri vzgoji. Občutek imam, da imate slabo vest, kadar jo pokritizirate. Nikar, saj se mora naučiti sprejemati oboje.
Če imate občutek, da sami tega ne zmorete, ji pomagajte poiskati pomoč. Začnete lahko v svetovalni službi na njeni šoli ali kje drugje, če vam to bolj ustreza. Morda bo strokovnjak laže osvetlil vzrok težav in nakazal pot do rešitve, obema pa lahko pomaga do uspešnejšega reševanja problemov ter do drugega zornega kota. Srečno, držim pesti!
Piše: Eva Hrovat Kuhar Jana št. 42, 19.10.2010
