Ljudje

Kaj bi nam povedal v teh časih?

Marija Šelek, marija.selek@jana.si
30. 1. 2024, 04.00
Posodobljeno: 30. 1. 2024, 05.25
Deli članek:

Živimo v dobi, ko težko uresničujemo njegovo vodilo, naj živimo mirno in brez strahu. Kaj bi nam v teh časih povedal, kam bi se odpravil, kako bi ukrepal? Tisti, ki so mu bili blizu, so prepričani, da ne bi stal križem rok. O tem, kako bi deloval, pa najbrž vse povedo besede humanitarca Toma Križnarja: »Nisi bil samo pes tujih interesov! Volk si bil! Volk si postal! Vsa čast ti, Janez!«

Bobo
Njegove modrosti so večne

Mirno življenje je tisto, kar nam je želel dopovedati, da naj dosežemo. V knjigi Pogovori je odgovoril na vprašanje, zakaj naše življenje ni mirno. »Zato, ker je polno skrbi in strahov. Če hočemo drugačno življenje, ne smemo živeti mehansko in po inerciji. Četudi bomo imeli vse, ugled, denar, kariero, ne bomo imeli mirnega življenja, brez skrbi in bojazni. Če smo mirni in brez bojazni, se stvari vedno nekako uredijo tako, da je prav.« Skrb in strah vodita v zakrčenost, in to nam v življenju prav nič ne pomaga.

Ampak sodobna civilizacija, je zapisal Drnovšek, ne zna živeti preprosto. Od življenja hoče več, živeti hočemo preko svojih zmožnosti. Zato, ker smo pohlepni. Če ljudje dobijo več, hočejo še več, ne znajo biti zadovoljni. »Lepo je, če si nič ne želimo. Če si nič ne želimo, smo zadovoljni s tistim, kar imamo. Takrat smo mirni.« Naše življenje naj izpolni vse tisto, na kar smo pozabili ali kar smo izgubili (zaradi pehanja za vedno več stvarmi): uživanje v naravi, prijazni odnosi z ljudmi, notranji mir.

Zaradi strahu nam ne bo bolje

Lekcija, za katero menim, da bi se je morali učiti in jo trenirati, je o tem, da nam skrb in strah za tiste, ki so nam ljubi, ne bosta pomagala, da bi nekaj ali nekoga obdržali dlje. »Bolj ko se trudimo, da bi kaj obdržali, prej bomo to izgubili. To je eden izmed paradoksov materialnega življenja. Če nas je strah, bomo že s svojim nesproščenim ravnanjem priklicali nesrečo. S svojo krčevitostjo lahko povzročimo, da lepi trenutki ljubezni niso več takšni. In ljubezen mine prej, kot bi sicer. Sami smo jo odgnali, s svojimi skrbmi in strahovi.«

Veliko je pisal tudi o propadu človeštva, o samouničenju, k čemur nas bo pripeljal kaotični razvoj, ki temelji le na materialnem bivanju. Večkrat je zapisal, da prihaja katastrofa.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 5., 30. januar, 2024.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!