Ljudje

Robert F. Kennedy mlajši, teoretik zarot in morebitni predsedniški kandidat

Jure Aleksič
4. 8. 2023, 07.30
Deli članek:

Kdo je mož, ki je čez noč postal najbolj vroča ameriška politična zgodba po Trumpu?

Profimedia
Robert F. Kennedy

Kennedyji so še najbližje, kar imajo v ZDA podobnega plemstvu. Mnogi udarni govori, dva šokantna atentata in pregovorna dražestnost prve dame Jackie Kennedy so se že zdavnaj zlili v mit, ki ga Američani jemljejo zelo resno. In tako tudi vsepovsod drugje zastrižemo z ušesi, kadar kak Kennedy najavi predsedniško kandidaturo. To je letos storil Robert F. Kennedy mlajši – sin ustreljenega predsedniškega kandidata Bobbyja in nečak ustreljenega predsednika Johna.

Ko je v Dallasu padel stric, je imel Robert le devet let. Ko naj bi mu Sirhan Sirhan v Kaliforniji ustrelil očeta, jih je imel štirinajst, tako da je bil na pogrebu eden od nosilcev krste. Zdaj je najavil svojo kandidaturo za demokratsko nominacijo v prihajajoči predsedniški tekmi. Konec maja mu je CNN-ova anketa namerila kar 20-odstotno podporo med volivci, ki se identificirajo kot demokrati ali nagnjeni v demokratsko smer.

Ratingi mu odtlej samo še rastejo. Kar je resnično zanimiv podatek, glede na nenaklonjenost, ki jo uživa pri mainstreamovskih medijih. Takoj je namreč treba povedati, da je Robert F. Kennedy mlajši – ali skrajšano RFK ml. – pojmovan kot skrajno kontroverzna osebnost. Včasih se zdi, da z vsakim izrečenim stavkom bolj. A preden se posvetimo temu vidiku, ga najprej spoznajmo kot mladega moža.

Tisti Kennedy, ki dejansko šteje

Leta 1954 se je v Washingtonu rodil kot tretji od enajstih otrok Bobbyja in Ethel Kennedy. Po mladostniških težavah z mamili se je z vsem bitjem vrgel v ekologijo. In tako se je po diplomi na Harvardu naglo uveljavil kot okoljevarstveni pravnik – kaj pravnik, postal je pravi okoljevarstveni križar! Povsod razen v korporativnih sejnih sobah so mu na ta račun dolgo peli samo hvalo. Pod njegovo taktirko so bile dosežene številne pravne zmage, med katerimi tu navajamo le nekaj najodmevnejših.

Profimedia
Robert F. Kennedy

Leta 1986 je pomagal dobiti veliko pravno bitko, po kateri podjetja niso več smela zlivati svinca v morski preliv Long Island Sound. Niz podobnih zmag je potem dosegel vzdolž reke Hudson, ki teče skozi New York.

Leta 1987 je na pravni univerzi Pace ustanovil Okoljevarstveno pravdno kliniko in jo naslednjih trideset let tudi sovodil. To je bila posebna valilnica novih kadrov. Študenti so pod Kennedyjevim vodstvom že med študijem tožili podjetja, ki so onesnaževala reko Hudson. Kadar je bilo treba, so tožili tudi vlado. Klinika na univerzi Pace je za svoje delo prejela vrsto prestižnih nagrad in zelo hitro postala zgled za podobne okoljevarstvene klinike po vsej državi.

Od leta 1990 naprej uživa naš portretiranec velik ugled v Čilu, kjer je pomagal zaustaviti gradnjo niza jezov na ikonični reki Biobio. 1992 je na podoben način stopil na stran Indijancev v severnem Quebecu. Leto pozneje je začel zastopati Indijance v Ekvadorju, katerih naravna bogastva so zbudila apetite naftne korporacije Texaco. Boril pa se je tudi za naravne rezervate na Aljaski.

Med 1996 in 2000 je pomagal mehiškim ribičem v boju proti japonski korporaciji Mitsubishi, potem bahamskemu ljudstvu v boju proti megakorporaciji Bechtel. V prvem primeru je ščitil sive kite, v drugem koralne grebene in javne plaže. Na Bahamih je celo dosegel vzpostavitev posebnega narodnega parka.

Nič čudnega, da ga je revija Time že pred časom uvrstila na svoj seznam »herojev za naš planet«. Revija New York pa ga je leta 1996 na naslovnici počastila z naslovom: »Tisti Kennedy, ki dejansko šteje

Serija odmevnih zmag

A RFK ml. ni počival na lovorikah. Leta 1999 je pomagal ustanoviti zavezništvo Waterkeep in tudi prevzel njegovo vodenje. Waterkeep je danes krovna organizacija za kar 344 vodovarstvenih programov v 44 državah. Okrog preloma tisočletja je tožil ameriško vojsko zaradi ekološke degradacije Portorika. Med protestiranjem z lokalnimi ribiči ga je vojska aretirala in je moral mesec dni odsedeti v portoriškem zaporu.

Njegovim uspehom kar ni in ni bilo konca. V severnem New Jerseyju je stopil v bran tamkajšnjim planinskim Indijancem in jim pomagal doseči, da podjetje Ford ni več smelo odlagati strupenih odpadkov na njihovi zemlji. Leta 2013 je pomembno prispeval k prepovedi frackinga v zvezni državi New York. 2017 pa je pomagal izvojevati prelomno poravnavo, ko je morala korporacija DuPont žrtvam v Severni Virginiji izplačati 670 milijonov dolarjev zaradi onesnaževanja pitne vode. Po tej bitki je bil posnet odmeven celovečerec Dark Waters.

Istega leta je skupaj s sodelavci tožil celo zloglasni Monsanto, in sicer zaradi strupenega herbicida Roundup. Tudi tokrat je zmagal.

Šok: dvanajsterica umazanih

Vse te dosežke tako podrobno navajamo, ker bo zgodba nenadoma doživela osupljiv zasuk. Povzetki dosežkov našega portretiranca se namreč berejo kot dnevnik nekakšnega ekološkega supermana. A potem je prišel covid. In Robertu Kennedyju mlajšemu se je očitno zmešalo. Kako drugače razložiti dejstvo, da so ga začeli množični mediji namesto kot ekološkega svetnika kar naenkrat slikati kot nevarnega norca, ki bi ga bilo še najbolje kar prepovedati?

Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 31, 1. avgust, 2023.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Vabljeni k branju!