»Zelo uživam v ustvarjanju oddaje. Ko ugotoviš recept, ti potem uspe vsaka jed. Sprva sem se formata oddaje Ljubezen na deželi kar malo bala. Tudi zato, ker sem prej delala na TV Slovenija, kjer smo se v oddaji Dobro jutro ukvarjali z razvedrilom, a je bilo tudi veliko informativnih vsebin. Priti v komercialni medij, kjer delamo slovensko inačico po svetu zelo priljubljene oddaje tako, da bo zabavala gledalce, pa je zelo zahtevno. Želiš si namreč postaviti kriterije, da ne bo obsojanja ljudi, niti z moje strani ničesar takega, kar bi posegalo v tiste, ki se izpostavijo in so s tem ranljivi. Spoštujem vse ljudi, in to se tudi čuti. Bala sem se, da ne bi šla čez mejo. Meja pa je po mojem tam, kjer stvari niso več prijazne in dobronamerne, temveč so za ljudi pred kamero neprijetne. Voditelj lahko stori veliko, da naredi gledljivo in toplo oddajo, lahko pa hitro stopi v čevlje komentatorjev na družbenih omrežjih, ki se norčujejo in posmehujejo. Nastopajoči v vsaki sezoni so krasni ljudje, pa tudi gledalcem popestrimo večer, ko sedijo doma in komentirajo. Kandidati, ki nastopajo pred kamero, nimajo tako trde kože kot mi, ki smo 'zrasli na bojišču'. Mi znamo kanalizirati neprijetne opazke in komentarje, oni pa nimajo takih izkušenj, zato vedno stopim v bran vsem, ki nastopijo v šovu. Vsak ima svojo zgodbo, velikokrat ni najlažja, in so zanimivi ravno zaradi nje. Res pa je tudi, da je oddaja prilagojena slovenskim kmetijam. V Avstraliji, denimo, kjer je vse ogromno in bogatejše, so tudi kmetje drugačni. Tam je čisto običajno, da imajo helikopterje in na deset tisoče glav živali. Pa je potem tudi šov čisto drugačen. Najlaže, a zelo nepošteno je komentirati s kavča. Veliko več poguma je potrebnega, da se izpostaviš in postaviš pred kamero,« je odločna Tanja, ki je od nekdaj zaveznica šibkejših. Od malega jo bolijo krivice in se dnevno preizprašuje, kaj je prav in kaj ne. Vedno se zavestno trudi, da ne dela krivic. »To lahko počnem pri sebi, drugih ne morem spreminjati. V okviru družine sem kot mama lahko vzor svojima otrokoma, da se postavita na svetlo in ne na temno stran. Na slednjo se je tako lahko postaviti. Tista svetlejša pa od nas zahteva veliko dela in truda, a je vredno,« je prepričana voditeljica, ki televizijo doživlja kot resen medij, obrt, ki ima kljub priljubljenosti družbenih omrežij še vedno velik vpliv na javno mnenje. Zato se trudi vse početi po visokih profesionalnih standardih, pa naj gre za vodenje oddaje, snemanje reklame ali delo v domačem podjetju.

Krhka dama z velikim srcem. »Nočem si domišljati, da sem posebej dobra ali zanimiva. Vse, kar počnem, delam s srcem. Težko rečem, da ne bi bila dobra tudi na kakšnem drugem področju. Za dobro opravljanje nečesa, pa naj bo to karkoli, potrebuješ ogromno ponovitev. Prakse in še socialnih veščin. Biti dober v nečem ni povezano le s tvojim značajem in delavnostjo, temveč tudi z empatijo. Od nekdaj so me zanimali ljudje, njihove zgodbe, kdo so, kako živijo. Saj veste, eni kosovirji so radovedni, drugi pa ne. Eni so zadovoljni na svojem vrtu, drugi pa si želijo dlje. Sama sem nepopravljivo radovedna. Rada segam dlje, nikoli mi ni dovolj. Življenje me navdušuje, vedno znova rada rečem ja stvarem in se lotevam novih,« pravi. Če ne bi bila voditeljica, bi se verjetno brez težav prijavila v šov. »Ljudje se želijo izpostaviti, kamera je za mnoge spovednica, soočenje s samim seboj ... Jaz pa televizijo jemljem s poklicnega stališča in imam visoke profesionalne cilje, zahtevna pa sem tudi kot gledalka. Če ne bi bila takšna in če bi želela kaj povedati svetu ali kam priti, bi se morda tudi prijavila v šov. Verjamem tudi v iskanje ljubezni na tak način. Zdi se mi veliko bolje kot pa na družbenih omrežjih, kjer človeka ne vidiš, si zaslepljen z lažnimi podobami in fotografijami. Tu gre za kontrolirane zmenkarije v živo. Naša oddaja je samo pomagalo, da se ljudje spoznajo in si razširijo socialno mrežo. Vesela sem, da se ujamejo in družijo še po koncu šova. Sama nisem preveč družabna, zato ne hodim na njihove piknike. Bi pa z veseljem prišla, če bi me povabili na kakšno poroko. Bile so že ideje in obljube, a poroke za zdaj še ne,« se muza Tanja, ki je svojo ljubezen srečala tako, da je najprej spoznala sebe.

Več v reviji Zarja Jana, št. 40, 5.10. 2021