»Pred 10 leti sva z možem tri leta živela na Kapverdskih otokih. In ko enkrat doživiš izkušnjo, da se da živeti tudi drugače, se težko navadiš na življenjski slog, ki ga ljudje zadnja leta živijo v Sloveniji. Ko delaš po ves dan, prideš domov, greš spat, spet delat … Časa, ki bi bil samo tvoj in bi lahko razpolagal z njim, nimaš. Tudi s Tonijem sva se že ujela v ta sistem. Potem pa sva se odločila, da se tega ne greva več. Ker sem bila takrat ravno na porodniški, Toni pa je v službi dal odpoved, sva se odločila, da se z družino odpravimo v tople kraje,« mi na vprašanje, zakaj odločitev, da se preselijo ravno na Kanarske otoke, kjer imajo med drugim tudi zelo visok delež brezposelnosti, odgovori Špela Buh Zupančič.
Zaradi 30-odstotne brezposelnosti si nihče ne dela sivih las. Čeprav je brezposelnost precej večja kot pri nas, okrog 30-odstotna, tudi plače so nižje, povprečna plača je okrog 800 evrov, se zato nihče ne živcira preveč. »Na Kanarskih otokih imajo namreč zelo dobro razvit socialni sistem. Za en mesec dela dobiš dva meseca podpore. Zato ljudje pogosto delajo eno leto, potem so dve leti doma in dobivajo povprečno plačo zadnjih šestih mesecev. Prav sistem podpore za brezposelnost je eden od razlogov, da je delež brezposelnosti tako visok. Tudi sicer se ljudje ne ženejo preveč za denarjem. Bolj pomembno se jim zdi, da imajo čas zase. Tukaj res znajo uživati. Po drugi uri ni nikogar več v službi.« V nasprotju s Slovenci, ki smo zelo mahnjeni na materialne dobrine, sploh na tiste, ki se vidijo, se tukaj s tem ne ukvarjajo preveč. »Tukaj je pomembno, da imaš kripo, ki se premika. Prosti čas najraje preživljajo na plaži ob raznih aktivnostih. V notranjosti in v glavnih mestih pa se predajajo martinčkanju na soncu in kofetkanju.« Drugačen kot v Sloveniji je tudi šolski sistem. Ker imajo ženske le pol leta porodniške, otroke že zelo zgodaj vzamejo v jasli in tam ostanejo do tretjega leta. Potem gredo v malo šolo, s šestimi leti pa v šolo. »Mala šola in šola sta brezplačni, jasli se plačujejo. Za Mijo, ki je v jaslih od 9. do 16. ure plačujemo 250 evrov na mesec.« Precej podobno kot pri nas imajo urejen tudi zdravstven sistem. »Za zdravila na recept se plača simbolična cena. Za antibiotike doplačaš evro.«
Na otokih živi približno 120 narodnosti. »Ker so tukaj boljše razmere za življenje, tudi klima je odlična, sem prihaja veliko ljudi iz celinske Španije. Sploh tisti, ki so nori na vodne športe. Veliko je mladih, ki začenjajo z nič. Španci imajo tudi več možnosti za zaposlitev, saj lahko dobijo službe v javnem sektorju.« Na Kanarske otoke se priseljujejo ljudje iz vsega sveta. Špela in Toni imata veliko prijateljev iz Francije, Italije, Avstrije, Irske, Portugalske in Brazilije. »Če si odprt in prijazen, so tudi drugi taki do tebe. Tudi osnove jezika usvojiš hitro. Zelo mešana druščina smo. V šoli, kamor hodi Val, je več kot polovica otrok od drugje.« Privlačne so tudi cene nepremičnin. Za dober apartma je treba odšteli od 50.000 evrov, za vilo z bazenom okrog 150.000 evrov. Tudi kredita ni težko dobiti. »Če si zaposlen, brez problema dobiš kredit, zdaj imajo spet zelo ugodne obrestne mere.« Kako pa tujci pri taki brezposelnosti dobijo službo? »V turizmu službe ni problem najti. Blizu nas stoji največji hotel v Evropi, kjer ves čas potrebujejo novo delovno silo. Tudi za tiste, ki ciljajo na najvišje položaje, se najde služba. Tuja podjetja rajši kot domačine zaposlujejo tujce, ker imajo boljše delovne navade in znajo tuje jezike. Če si priden, ti lahko zelo uspe.« Tudi Špela je zaposlena v eni od treh največjih angleških podjetij, ki na Kanarske otoke vozijo turiste. »Delam 20 ur na teden. Moje delo je skrb za turiste. Ukvarjam se z njihovimi problemi in pritožbami.«
Rezident lahko postane vsakdo …

Več v Zarji št. 8, 22. 2. 2016

Galerija

Poglej vse fotografije (4)