Ljudje

Slovo od dvajsetih

Andreja Comino
28. 6. 2009, 13.42
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Ljubljančanka Ota Roš priznava, da ji godi prepoznavnost, a kljub temu živi za trenutke, ko se odpravi v neznano. Zanjo bo neznanka tudi vstop v novo desetletje življenja.

Radijski poslušalci jo poznajo kot žensko, ki nima dlake na jeziku, pa tudi na televiziji se počuti sproščeno in brezskrbno, kadar gledalcem rubrike Pop in sporoča novice iz sveta slavnih. Ljubljančanka Ota Roš priznava, da ji godi prepoznavnost, a kljub temu živi za trenutke, ko se odpravi v neznano. Zanjo je  neznanka tudi vstop v novo desetletje življenja, ki ga je pred dnevi veselo praznovala.

Kako Kako prepletate dve službi? Pomenijo dvojne obveznosti tudi dvojni delovni čas?
Težko, vendar za zdaj še uživam. Sicer je res, da mi močno primanjkuje časa za druge stvari, ampak včasih se mi zazdi, da tudi če bi imela več prostega časa, morda ne bi znala z njim več pravilno ravnati. Človek hitro pozablja.
 

Kje ste raje, pred mikrofonom ali kamero?
Ni primerjave. Kamera in mikrofon sta le daljna sorodnika, z obema pa se dobro razumem in bi ju pogrešala, če bi ostala brez njiju. Oboje te nekako zasvoji. Dobro je, da krmarim med obema, tako je vsak teden popolnoma drugačen od prejšnjega.
 

Kaj si vam je že uspelo privoščiti z zaslužkom dveh služb? Za kaj vam ni škoda denarja?
Žal ne spadam med najbolj racionalne ekonomske subjekte, vendar nimam nekih blaznih nakupovalnih strasti. Edina stvar, za katero mi nikakor ni škoda denarja, so potovanja ali morda le krajši pobegi. Kadar se usedem na letalo in nekam odletim, me to popolnoma osveži. Edini problem je čas.
 

Se moški bolj zanimajo za vas, odkar ste postali prepoznavni po vsej Sloveniji? Odvisno. Nekaterim se prav gotovo zdim zanimivejša zaradi narave mojega dela in prepoznavnosti. Pa ne samo moškim, ljudem nasploh. Zdi se mi, da jih prepoznam: ponavadi gre za zbiratelje blagovnih znamk, ki se niti ne potrudijo ugotoviti, ali sem še kaj drugega kot le to. Po drugi strani pa se me marsikdo ustraši prav zaradi prepoznavnosti ali pa si o meni ustvari izkrivljeno predstavo, četudi z mano še ni imel pravega stika. Ja, hecno je včasih. Zna biti prijetno ali pa zelo zoprno, še nikoli pa ni bilo smešno.
 

Dobivate pisma oboževalcev, morda celo kakšno ženitno ponudbo?
Haha, tudi to se dogaja. Pisma oboževalcev, simpatizerjev, čudakov ali pa tistih, ki mi niso naklonjeni. Vse preberem in vseh sem vesela. Ženitne ponudbe? Uf, pa koliko! Vse sem podrobno preučila, vendar med njimi žal ni bilo pravega ponudnika.  
 

Kam zbežite, kadar se nabere preveč vsega?
Čim dlje in kolikor dolgo mi le čas dopušča. Vendar je včasih dovolj že samo malo samote ali pa družba tistih, ki jih imam zares rada.
 

Kakšen moški vas lahko osvoji? Katere lastnosti občudujete pri moških?   
Težko rečem. Definitivno pa me lahko osvoji takšen, ki me lahko ukroti, ne da me potepta in spreminja. Zdi se mi, da moškim danes manjka samozavesti. Tiste prave. Da vejo, kaj hočejo. Da so prepričani sami vase. Takšen bi me lahko osvojil. Zdi se mi, da moški danes bolj ali manj nosijo mačistično masko ali pa so popolnoma poženščeni. Sicer se strinjam, da smo ženske z emancipacijo, ki je šla morda že malce predaleč, postavile nove standarde, ki se jim moški težko prilagodijo.  

Česa se boste še lotili to poletje?
Zadala sem si kar nekaj izzivov, zagotovo pa je eden težjih ta, da se moram spoprijeti  z novim desetletjem, ki me je ujelo te dni.

Kaj bi še radi naredili?
Joj, ta seznam je neskončno dolg: novih jezikov, novih športov, novega znanja, novih krajev, novih filozofij in še mnogega drugega. Saj je bilo vprašanje
hipotetično, ne?