Njena natančna in iskrena izpoved je dragocena tako za strokovnjake, ki se pri delu srečujejo z osebami po nezgodni možganski poškodbi, kot tudi za tiste, ki so nezgodno poškodbo sami pretrpeli, in njihove svojce, je v knjigi zapisala specialistka klinične psihologije dr. Vesna Radonjič Miholič, ki je Darjo poslušala, jo prva razumela in ji pomagala vzpostaviti stik s svetom, ki je bil po nesreči zanjo nov. Spodbujala pa jo je tudi k pisanju. »Ko danes na vsa ta leta pogledam iz oddaljenosti, lahko rečem, da je bilo to, kar se je zgodilo, moja osebna rast. Zdaj vem, kakšen je svet zmedenosti, lažje razumem ljudi v podobnem položaju in vem, kako je, ko se te dotakne smrt,« pravi nekdanja socialna delavka, ki je bila deset let novinarka pri glasilu občine Ljubljana Moste - Polje Naša skupnost, po nesreči pa se je invalidsko upokojila. »Dotik smrti ti spremeni vrstni red vrednot v življenju, odnos do samega sebe in okolice. Zaveš se, da se ni vredno prepirati in se jeziti, ker tako vse mine.« Toda do teh spoznanj je vodila dolga in težka pot.

Vsak dan nova ovira
Tistega sobotnega večera se je po ljubljanski Zaloški cesti vračala domov. Nenadoma je na nasprotni pas zapeljal pijani voznik kombija, ki sta ga že zasledovala policista. Da bi jima ušel, je še bolj pritisnil na plin, nato pa je strahovito počilo in le en trenutek je spremenil prav vse načrte v življenju takrat štiriinštiridesetletne Darje. Deset dni so se bojevali za njeno preživetje. V njenem življenju je več kot mesec dni zavit v temo. Zdravniki so ga imenovali za zmedenega in o njem ve le toliko, kolikor so ji povedali njeni najbližji. Zlom lobanje in krvavitev v desnem delu glave, dvakratni zlom leve roke, zlom desnega kolena, polomljeni prsti in stisnjen sapnik, ki ji je oteževal dihanje, so bile vidne telesne poškodbe. Resnična razsežnost posledic prometne nesreče pa se je začela kazati šele, ko je po dveh mesecih prišla iz bolnišnice. »Navajati sem se morala nazaj na vse šume, svetlobo, hrup. Svet zmedenosti je bil namreč zelo tih.« Imela je težave z ravnotežjem, ugotovila je, da ne more brati. Nadaljnje preiskave so pokazale, da ima zoženo in premaknjeno vidno polje, da ne zmore več narediti dveh stvari hkrati, izgubila je občutka za vonj in okus, zaradi zoženega sapnika je imela težave z zadihanostjo. Vsak dan je razočarano odkrila novo oviro. 

Več v Jani št. 44, 3.11. 2009