Ljudje

30 let Adija Smolarja

Jana
18. 10. 2011, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Kako se počasi daleč pride nam Adi Smolar, ki nas razveseljuje s svojimi skladbami in besedami že trideset let, sporoča skozi naslove svojih pesmi - zelo osebno!

Dvainpetdeset let, štirinajst plošč in trideset let od prvega koncerta. Bogata kariera, ki ne potrebuje posebnega komentarja: Adi se nam je pač priljubil s preprostimi besedami in pesmimi, ki jih razume vsakdo, humorjem, modrostjo, ki jo je brusil skozi sebe, a tudi z opazovanjem sveta in ljudi, in s kritično piko na i, s katero konča vsako pesem. »Za svojimi besedami stojim, z njimi izražam pogum, tudi živim jih. In nikoli nisem hitel: dvanajst let sem nastopal, preden sem postal znan, nikoli s pričakovanjem, da bom dosegel kaj posebnega – moja usoda me je prav presenetila.« Kako »se počasi daleč pride« (naslov novega cedeja), za Jano razlaga z desetimi naslovi pesmi z novega cedeja – zelo osebno! 

1. Opozicija
Pravi vrtiljak: tisti na oblasti si želijo tam ostati, tisti v opoziciji si želijo na oblast. V to nenehno hlepenje po oblasti, ki jim pomeni slast in strast, sem se obregnil: v večni bitki, da bi vladali, pozabljajo, zakaj naj bi bili na položajih –da bi reševali probleme ljudi, delali za blaginjo vseh nas. V tridesetih letih, kar sem na odru, se je izmenjalo pred menoj veliko veljakov, tudi političnih, ki so se obnašali, kot da so večni. Ja, z odra sem opažal in spremljal to menjavanje v prvi vrsti. V pesmi Opozicija sem se lotil te teme in povedal nekaj krepkih življenjskih resnic. Moti me a priori odpor do predlogov, ki prihajajo z druge strani – tudi če gre za dobro idejo, ki bi bila v prid vsem nam, ni ta nič vredna. Ni mi všeč medsebojno nagajanje: morda je prišel čas, da bi delali v skupno dobro in da bi ljudje lahko imeli možnost izbirati med dobrim in še boljšim!
CITAT: »Glasbeniki na odru se sploh ne gledamo postrani, delujemo skupaj in enako – politiki tega ne zmorejo!«
2. Dnevi so kratki, noči pa dolge
Čas je relativen: včasih se ti dan vleče, včasih noč, drugič hitro mine. Že po nekaj izvajanjih sem opazil, da gre pesem v uho, da se bo »prijela«. Komentiram dežurstva v službah, se dotaknem časa, ko si bolehen in star in ne moreš več spati, na koncu pa seveda povem: Ko si mlad, je noč strastna in hitro mine, ko si starejši, ko ti opešajo moči, se pa malo bojiš dolgih noči, ki naj bi bile namenjene ljubljenju – in ti je bolj všeč podnevi, ker je dan krajši. Starejšim, ki morajo ponoči premagovati tako tegobe kot samoto, bo všeč.
CITAT: »Meni se noč nikoli ne vleče (smeh), ker sem nočni ptič: nikoli mi ni dolgčas!«
3. Če te ena noče, te pa druga hoče
V medijih je bilo veliko odmevnih primerov, v katerih so nekdanji zakonci ali partnerji šli v skrajnosti: agresivni moški, izsiljevalske ženske, nekdo je nekomu celo odvzel življenje pod pretvezo ljubezni. A to ni nobena ljubezen: če imaš nekoga rad, ga imaš rad tudi, ko se odloči, da bo sam, in mu želiš vso srečo – to je ljubezen! Ono drugo je bolna psiha posameznikov. V tej pesmi sem hotel opozoriti, kako nesmiselno je takšno početje, opozoriti, da nima nihče pravice kratiti drugemu svobode in želja, obenem z refrenom Če te ena noče, te pa druga hoče – umiriti strasti. Naj se vsakdo zazre vase, se sprijazni, gre naprej, si poišče nove ljudi in ohrani lepe trenutke v spominu. Prepričan sem, da ostane dosti lepega z nekom, s katerim si preživel veliko let: to zagreniti z dejanji ob razhodu je krivično do preteklosti.
CITAT: »Vse, o čemer pojem v tej pesmi, sem zmogel. Ko se dva razideta, ne smeš podleči užaljenosti in prizadetosti, da bi grenil življenje sebi in drugemu. Sprejmeš, se pogovoriš, ohraniš tople, lepe odnose – če so otroci, pa sploh! Ko nekdanji partner zaživi z drugim, so v zadregi, kako naj o tem govorijo svojemu očetu ali mami. Partnerja moraš zelo pohvaliti, jim dati vedeti, da nisi hud, ampak vesel, da se imajo lepo. Pri nas doma je tako.«
4. Bavbav
Je čisto preprosti rokenrol. Govori o fantu, ki je v zadregi oziroma preveč prestrašen, da bi lepemu dekletu izpovedal ljubezen. Zdi se mu nedosegljiva, zanj je bavbav. V zadnji kitici pozovem fante, naj ne bodo tako prestrašeni, k sodelovanju sem povabil vedro, radoživo, zelo prijetno Tanjo Žagar – in še saaamska je. Ja, velikokrat opozarjam fante, da so lepa, nedosegljiva dekleta pogosto osamljena, ker se jih moški bojijo. Z lepimi ženskami so »ta korajžni«! Torej nikar se bati, če ti je kdo všeč, mu povej, nič ne moreš izgubiti.
CITAT: »Čeprav nisem za pogledat, opažam, da so ženske v zadregi pred menoj: verjetno si vsaka misli, da sem tako v redu, da zagotovo nisem sam. Pa sem velikokrat sam, a ni nič hudega.«

Več v Jani št. 42

Tekst: MIŠA ČERMAK, foto: ŠIMEN ZUPANČIČ