Bil je čas dopustov in takrat 41-letni Matej Lavbič iz Dramelj je z družino, ženo in dvema sinovoma užival poletje na hrvaški obali. Tisti dan ni bilo nič drugače. Zjutraj je sproščeno šel na hrib sv. Vida na otoku Pag, nato se je s sinovoma vozil s katamaranom, pozneje popoldne pa ga je naenkrat začelo nekaj tiščati. Mislil je, da mu pač nagaja kislina, na kaj drugega še posumil ni, saj je bil prav dva tedna prej na sistematskem pregledu pri zdravniku, kjer so bili izvidi odlični. Kaj se je dogajalo pozneje tistega popoldneva, se ne spomni. Zadel ga je hud srčni infarkt.
Dva tedna pred odhodom na morje je bil Matej, sicer uspešen podjetnik, na sistematskem pregledu, ki se ga lahko udeleži vsakdo po štiridesetem letu. Izvidi so bili odlični, krvna slika popolna. Nobenih težav s krvnim tlakom ali holesterolom, skratka vse brez posebnosti. Nikoli v življenju ni kadil, je vitke postave, rekreativni športnik in tudi kave ni pil. A ga je vseeno zadelo! Ko ga je tisto popoldne pred dvema letoma na morju začelo tiščati v prsnici, je mislil, da ga muči kislina, zato je vzel tableto proti zgagi in legel, da bi neprijetna bolečina minila.
Kaj se je dogajalo pozneje, so mu povedali žena Katja in drugi, saj se sam ne spomni ničesar. »Pet minut sem bil brez kisika, potem so me oživljali, tudi z defibrilatorjem, zadihal sem in z rešilcem so me odpeljali v bolnišnico v Zadar,« razlaga Matej, ki je imel veliko srečo, da so bili v tistem času v kampu prijatelj z družino, zdravnica in gospod, ki se je zelo dobro spoznal na oživljanje ter je bil dovolj močan, da ga je lahko tako dolgo oživljal. Za ponovno rojstvo, kot se izrazi sam, jim bo večno hvaležen.
Teden dni v komi. En teden je preživel v bolnišnici v Zadru, kjer se ni mogel zbuditi iz kome. Ker je bil po infarktu slabe pol ure brez kisika, so zdravniki njegove svojce že pripravljali na najhujše. Sprva so sicer mislili, da sploh ni bil infarkt, potem ga je ta v bolnišnici zadel še enkrat. »Močno zožitev žil so odpravili s stentiranjem, kar se je izkazalo za uspešno, vseeno pa me nikakor niso mogli zbuditi,« razlaga. Iz umetne kome se je prebudil šele v bolnišnici v Ljubljani, kamor so ga prepeljali s helikopterjem. Na tamkajšnjem kardiološkem oddelku je nato preživel štirinajst dni, poleg šibkega srca je imel še počena rebra (zaradi oživljanja) in hematom pljuč, kar je še podaljšalo zdravljenje. »Domov sem prišel čisto posušen, saj sem shujšal za deset kilogramov, mene pa že pred tem ni bilo kaj veliko skupaj. Kolikor sem se lahko, sem se gibal, na okrevanje sem odšel tudi v zdravilišče. Tam sem se odlično počutil, pulz je bil v redu, vse je bilo krasno, nič me ni bolelo.« Čez mesec dni pa ga je znova začelo tiščati pri srcu, zaradi česar je obiskal zdravnika, kjer so ugotovili, da so se mu žile znova zamašile in da ima tako imenovano stenozo v stentu, redek zaplet, ki se pojavi pri enem ali dveh na sto bolnikov. »Pri lotu nimam takšne sreče,« se šali Matej. V bolnišnico je na srečo prišel pravočasno.
Srečanje s hiperbarično kisikovo komoro. Zdravniki še danes ne znajo pojasniti, zakaj ga je zadel infarkt. Ker niso našli drugega razloga, so okrivili stres. »Že res, da je moje delo lahko zelo naporno in se včasih zavleče tudi v noč, zaradi česar se stresu pač ne da vedno izogniti,« priznava Matej. Vendar je stres znal vedno pregnati s konjički in drugimi stvarmi, ki jih rad počne. Tako so ga Drameljčani pogosto videli, kako s sinom leti po zraku z žirokopterjem in iz ptičje perspektive veselo maha krajanom. Kadar je bil na morju, se je z velikim užitkom potapljal in še cel kup stvari ga je spravljalo v dobro voljo. Vendar zgolj sprostitev očitno ni zadoščala. Ker so stvari postale zelo resne, je začel raziskovati, kaj bi lahko sam naredil za svoje zdravje, da se mu težave z žilami in srcem ne bi ponavljale. O številnih koristih hiperbarične kisikove komore je bral in slišal že prej, ko pa mu je obisk komore priporočil tudi njegov osebni kardiolog, ni odlašal. Pri hiperbarični kisikovi terapiji (HBOT) se uporablja tlak, ki je večji od atmosferskega. Med terapijo ne dihamo običajnega 21-odstotnega kisika, temveč čisti kisik s pomočjo NRB-maske (Nonrebreather mask). V komori je tlak dvakrat višji od tlaka okolice, zato tudi dihamo dvakrat večjo koncentracijo kisika. V hiperbarični kisikovi komori dosežemo učinek, kot bi v okolju dihali čisti kisik, ki ga je v komori kar 9,5-krat več kot takrat, ko dihamo navaden zrak. Zaradi tega so učinki HBOT na zdravje in počutje tako dobri. Tretma traja od 45 do 75 minut pri konstantnem predpisanem tlaku, terapija traja približno 90 min. Kisik doseže vsa tkiva v telesu, celo dele, ki imajo omejen dotok krvi (npr. bela tkiva), zmanjšan pretok krvi ali blokade. To se je izkazalo za koristno pri številnih boleznih, tudi pri srčnih. Izraelska raziskava je denimo pokazala, da lahko hiperbarična kisikova terapija ljudem, ki so preživeli kap, mesece ali celo leta po tem dogodku pomaga Vse težave s srcem so namreč povezane s pomanjkanjem kisika zaradi zamašitve ali zožitve srčnih dovodnic.
Več v reviji Zarja št. 49. 6. 12. 2016
