Priznam, da me je tu in tam spreletaval srh – nam bo uspelo? Pri izboru za Slovenko leta sem zraven od vsega začetka. Še dobro se spominjam, kako je bila prva podelitev skromna in tipanje v temi, potekala je v Delovi dvorani, slavnostni govornik je bil pesnik Ciril Zlobec, zmagovalka pa pogumna in uporniška pravnica in novinarka Mojca Drčar Murko. Ko smo razmišljali, kaj ji podariti v večen spomin, smo po dolgem iskanju odkrili v Filipovem dvorcu prelep kipec umetnice Ljubice Kočica. Naslednje leto je bila prireditev v takrat še sijočem Belviju v Tivoliju, glasovnic je bilo za cele košare, uglednih gostov je bilo nešteto, zmagala je bojevita Vika Potočnik. In potem so se zvrstile – zdravnice, novinarke, umetnice, humanitarke, tudi redovnica je bila vmes, oblikoval se je klub Slovenk leta, ki je izpeljal vrsto odmevnih akcij. 26-krat smo trepetali, ali bo slavnostna prireditev uspela, kot smo si zamislili. Prejšnjo sredo smo znova trepetali, z razlogom. Vmes so nam namreč vzeli ime Jana, preimenovali smo se v Zarjo in po začetni zmedi smo z radostjo ugotovili, da so nam bralci ostali zvesti. Enako se je zgodilo tudi z blagovno znamko Slovenka leta, zato smo ustvarili akcijo Ženska leta; a kam se bodo obrnile nekdanje Slovenke leta in skoraj tristo nominirank, številne so še leta prihajale na naše prireditve? Naredila bom kipec, je rekla Ljubica, ki je ustvarila tudi vse prejšnje; pridem, so rekle Mojca, Vika, Štefka, Lilijana, pa še ena Mojca (Senčar) in številne druge, ki jih boste srečali na osrednjih straneh Zarje. Kapital se lahko gre svoje zlobne igre, toda človeške volje in duha ne more zlomiti, sem razmišljala med prireditvijo, ko je že bilo jasno, da nam je še enkrat uspelo. Polona Vetrih, nekdanja nominiranka za Slovenko leta, ki je sedela poleg mene, mi je nenehno šepetala »naredimo kaj, glej, koliko energije je tu zbrane, jaz nič ne znam, pa vam bom kavo kuhala«. Eminentna igralka da nič ne zna? »Ja, ja, lahko recitiram, igram, vodim, kar hočete, premaknimo že kaj!«

Misli, ki jih je potem Polona trosila med povabljenci na sprejemu po prireditvi, so očitno že prej spreletavale marsikoga. Koliko znanja, širine, srčnosti, neskončne volje do življenja, pozitivne energije, humanosti, predanosti se je tisti večer zbralo v Filharmoniji! Te ženske vendar znajo in zmorejo vse, kar vedo in znajo najbolj razviti, velikokrat se obračamo nanje pa tudi one na nas – pa bi bilo lahko tega veliko več. Poglejte samo letošnji seznam nominirank, vsaka od njih je impresiven motiv za poglobljeno akcijo med ljudmi, ki bi lahko privedle tudi do civilnih pobud za spremembo predpisov, zakonov in ustaljene prakse, ki ni dobra. Za nikogar, ne samo za ženske.

V redakciji premišljujemo, kako stvari zastaviti, da ne bodo čez čas poniknile kot hudournik po dežju. V veliko pomoč nam bo, če nam boste sporočili, kaj vas najbolj žuli, perečih težav je namreč zares zelo veliko. Najlažje jih je opredeliti in poiskati prave sogovornike, če so konkretne, z imeni, priimki, kraji in datumi, seveda pa lahko podatke, če je treba, tudi prikrijemo. Storimo že kaj! Čas je, da zavihamo rokave!