Alter

Ne čaram, ampak opozarjam in učim

Miša Čermak
24. 7. 2009, 01.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

K Ljudmili Konjušuhini ljudje hodijo po pomoč, nasvet, pogled v prihodnost in preteklost pa po zdravje, kajti zdravnica, ki je doktorirala na medicinski fakulteti v Karagandi in bila zdravnica nujne pomoči, kardiologinja, psihoterapevtka ter psihoenergoterapevtka, ima izjemno znanje!

Nič nenavadnega ni, da skupina tujcev najame letalo in se pripelje k Ljudmili Konjušuhini po pomoč, nasvet, pogled v prihodnost in preteklost pa po zdravje, kajti zdravnica, ki je doktorirala na medicinski fakulteti v Karagandi in bila zdravnica nujne pomoči, kardiologinja, psihoterapevtka ter psihoenergoterapevtka, ima izjemno znanje! Bila je znanstvenica na  centralnem raziskovalnem inštitutu za biofiziko v Kazahstanu, znanstveniki pod vodstvom V. M. Injušina pa so potrdili njene izjemne ekstrasenzorične sposobnosti, sposobnost diagnostike in zdravljenja na daljavo ter njene telepatske sposobnosti. Pogovarjali sva se, ko je na povabilo slovenskih prijateljev obiskala Ljubljano.

Ali se človek že rodi s sposobnostmi, kakršne imate vi?
Ljudje dedujemo, in v dolgi verigi naših prednikov se kopičijo znanje in informacije, ki se pri nekem potomcu izrazijo v vsej svoji moči. Jaz sem svoje sposobnosti podedovala po očetu in njegovi družini. Ko sem imela tri leta, je bilo že jasno, da imam izjemno sposobnost telepatije in jasnovidnosti, saj sem videla dogodke ter jih napovedala, še preden so se zgodili. Te sposobnosti so se mi do popolnosti razvile tja do petega leta. V tem obdobju se mi je izredno razvil tudi talent za glasbo: sama sem si izmišljala pesmi in glasbo. Pri sedmih letih sem začela brati knjige, pri desetih sem imela že svojo ordinacijo. Moji pacienti so bili otroci, dedki, babice pa tudi  mačke in  psi.
Ljudje si težko predstavljamo, kakšno je življenje nekoga, ki vnaprej vse ve. Kako živite s tem darom?
Odkrito povedano, težko. To je res dar, vendar je včasih težko sprejeti tok dogodkov, ki jih vnaprej vidim, zlasti če bo slab razplet, na katerega ne morem vplivati. Ljudje lahko svoje življenje peljemo tako ali drugače – če prepoznaš vzorec in uvidiš pot, imaš tudi možnost poseči vmes in spremeniti tok dogodkov, vendar pod enim pogojem: da človek to želi ter me za to prosi. Poseganje v kozmični program, ki ga ima vsak izmed nas, je nedopustno in tega ne odobravam niti ne prakticiram. K meni prihajajo ljudje z vsega sveta: nekateri po zdravje, nekateri po znanje, nekateri želijo videti v svojo prihodnost in nekateri tudi poseči vanjo. Prihajajo tudi ljudje, ki iščejo zaklade, dediščino pa pogrešane ljudi, skrite ali izgubljene stvari, ljudje na življenjskem razpotju. V tok dogodkov v prihodnosti ima pravico poseči le vsak človek sam. Če želi, mu pomagam, nekako ga reprogramiram, da mu bo v življenju lepše, bolje, da bo srečen, zdrav in uspešen pri delu. Vse to je mogoče, če je cilj plemenit in dober ter če človek sam prosi za to.
Menda imate »rentgenski« pogled. Ali to pomeni, da vidite, kaj se v človeku dogaja – v telesu in mislih?
Res vidim rentgensko: organe in njihovo zdravstveno stanje. To mi je bilo v veliko pomoč tudi takrat, ko sem službovala kot zdravnica. Zdaj lahko ljudi opozorim na spremenjeno zdravstveno stanje in jih pravočasno napotim k ustreznemu specialistu. Ker vidim bolezensko stanje, preden se razvije v bolezen, je to izjemno pomembno, saj ljudi lahko opozorim, da se ali izognejo najslabšemu izidu ali pravočasno začnejo zdravljenje. Če je bolezen že napredovala, svetujem tisto vrsto terapije, ki bo uspešna. Velikokrat prihajajo k meni ljudje, ki so bolni in jim z vsem znanjem sodobne medicine ni mogoče postaviti ustrezne diagnoze. Sposobnost »rentgenskega« pogleda ima tudi moj sin, ki je šel po moji  poklicni poti, saj se je odločil za študij medicine in pomoč ljudem. Vem tudi, kaj ljudje razmišljajo, čutijo, nameravajo. Te informacije preprosto prejemam. Če ima človek ekstrasenzorične sposobnosti, to preprosto pripelje do tega, da lahko sprejemaš informacije, ki jih tisti, ki tovrstnih »anten« nimajo, ne prepoznavajo. To ne pomeni, da jih ni. Ko učim ljudi izostriti čute za pojave, ki niso prepoznavni z našimi čutili, jih učim aktivirati »antene«. V nekem smislu se ljudje s takimi sposobnostmi lahko vračamo k praizvoru in tudi komuniciramo telepatsko – brez mobilnikov ter računalnikov.
Kako lahko zdravite in napovedujete prihodnost na daljavo?
Energije in informacije, ki jih energije nosijo, niso časovno in prostorsko omejene ter za pretok ni nobenih ovir. Potrebujem le sliko človeka, ime in rojstni datum. Pred leti sem v svoji praksi spoznala, da ljudje potrebujejo pomoč – vendar ne pomoč v smislu pasivnega sprejemanja, ampak v smislu učenja. Bistvenega pomena je, da ljudje posežejo v svoj »program« in ga sami spremenijo na bolje. Začela sem delati z amuleti, ki jih razvil Vladimir Aleksandrovič Jegorov, izvrstni bioenergoterapevt, ki je informacijo kodiral v amulet iz lesa sibirske cedre. Pri posamezniku, kjer je sprejem energijskih frekvenc nekega spektra moten, je amulet pripomogel, da je človek sprejemal tudi frekvence, ki jih je potreboval. Vem, sliši se kot znanstvena fantastika, vendar ni. Zelo povedni so bili rezultati testiranja, ki so ga opravili v skupini študentov: Vladimir je izdelal amulet za »opravljanje izpitov«, študentje so izpite opravili z lahkoto in dosegali najvišje ocene.
Ampak kako informirani amulet učinkuje?

Amulet z informacijo učinkuje na človeka tako, da oddaja tiste frekvence, na katere je kodiran. Učinkovanje informiranih amuletov so proučevali strokovnjaki, znanstveniki in doktorji različnih profilov. Logične razlage, kako učinkujejo, so povzeli v nekaj teorij in na podlagi empiričnih dokazov so vsi prišli do istega sklepa: prenos informacije se je aktiviral in amuleti dejansko učinkujejo. O tem priča tudi certifikat, ki ga je izdal uradni inštitut.
Pravijo, da človek, ki stopi v vašo ordinacijo, ni več isti, ko jo zapusti. Kaj se pravzaprav zgodi?
Ljudje pridejo po pomoč, vendar se večina ni pripravljena soočiti z dejstvom, da je treba nekatere stvari v življenju spremeniti. Tega terapevt ne more, to je dolžnost posameznika. Najpomembneje je, da v življenju nekatere mostove preprosto porušiš, nekatere pa moraš zgraditi na novo. Za to je potrebno veliko truda, ljudje pa svojo pot k zdravju ali sreči načrtujejo le do terapevta, ki naj bi čudežno spremenil njihovo življenje, da jim bo na vseh področjih bolje: da bodo zdravi, ljubljeni, srečni, bogati … To ne gre. Ne čaram! Zdravim, svetujem, opozarjam, preprečujem, predvsem pa učim.
Ali ljudem razložite, kje in kakšni so vzroki za njihove težave?
Ko ljudem »poskeniram« zdravstveno stanje, ko povzamem vzorce delovanja, jim povem in razložim vzroke in posledice stanja ter vsakomur dam možnost izbire. Vsak naj se sam odloči, kaj želi: izbira med dobrim in slabim je preprosta, vendar doseči dobro za večino pomeni, da mora narediti stvari, ki so drugačne od dotedanjega življenja, razmišljanja, čustvovanja … Mnogi to težko storijo. Veliko ljudi potrebuje čas za razmislek, saj se je treba odločiti, na primer, kaditi ali ne kaditi. Sovražiti ali odpuščati? Jemati ali dajati? To je velikokrat težka dilema in za odločitev je potreben tudi čas. Pomembneje kot to, da ljudi zdravim, je, da jih naučim tega, da sebe in tudi druge lahko zdravimo sami. Skozi svoje oči, ki vidijo tisto, kar drugim ni dano videti, vidim nepopisno trpljenje: bolezni, odvisnost, propad družin, izničenje vseh vrednost, sovraštvo, nestrpnost, pohlep. V medicinskem delu sem spoznavala smrt, bolezen, trpljenje, nesreče in se odločila, da posežem v tok dogodkov: odločila sem se, da ljudi osrečujem s prijemi, ki se verjetno zdijo nenavadni: da jih naučim biti srečni, zdravi, ljubljeni, ljubeči, uspešni … Tega se je mogoče naučiti, čeprav tega ne uči nobena šola – moja šola pa je šola sreče.
Kako gledate na prihodnost tega kaotičnega sveta?
Čeprav vidim v preteklost in prihodnost, vem, da usoda ni nekaj nespremenljivega. Življenjska pot nam je ob rojstvu sicer začrtana – tako kot nam genski zapis določa barvo oči in drugo, tako nam usoda določa pot, toda vendarle na trideset odstotkov poti lahko vplivamo z lastno voljo. To pa pomeni, da lahko marsikaj spremenimo. Jaz pomagam ljudem, da spremenijo stvari na bolje. V prihodnost torej gledam z velikim zaupanjem. Rojevajo se tako imenovani »indigo otroci«, ki bodo delovali skladno s svojo notranjo »lučjo«. Zlasti rojeni po letu 2000 imajo izjemne sposobnosti, ki bodo marsikaj spremenile. Ljudje naj se učijo od teh otrok, saj se ti otroci ne morejo učiti od staršev, ker vedo in znajo mnogo več! Zaupam v ljudi, ki delajo dobro. Delajte dobro, mislite dobro in pomagajte tistim, ki potrebujejo pomoč.

Objavljeno v Jani številka 20, 2008