Previdno

Prepogosta uporaba ali spanje ter potapljanje z lečami škodujejo očem

Maja Kopriva
16. 3. 2024, 13.10
Deli članek:

Čeprav številnim slabovidnim olajšajo življenje, pa lahko nepravilno ali dolgotrajno nošenje leč privede do številnih očesnih obolenj.

dreamstime
Leč nikoli ne vlažite z vodo iz pipe ali s čimerkoli drugim kot le s priporočeno raztopino.

Pred vsakim rokovanjem z lečami, torej vstavljanjem ali odstranjevanjem, si je treba roke temeljito umiti. Nošnjo kontaktnih leč omejite v priporočene okvire: vsak dan bodite nekaj ur brez kontaktnih leč (ob vikendih tudi ves dan), vedno jih tudi odstranite pred spanjem. Uporabniki kontaktnih leč, ki jih ponoči ne odstranjujejo, so v mnogo večji nevarnosti, da se pri njih razvijejo nevarna vnetja roženice, kot tisti, ki ponoči leč ne nosijo.

Vlaženje leč

Uporabljajte samo sveže raztopine, ki jim ni potekel rok trajanja. Leč nikoli ne hranite le v fiziološki raztopini, saj jih ta ne ščiti pred onesnaženjem in bi tako shranjene leče lahko povzročile vnetje oči. Leč nikoli ne vlažite z vodo iz pipe ali s čimerkoli drugim kot le s priporočeno raztopino. Raztopine, v kateri so shranjene leče, ne uporabljajte večkrat. Ker se v posodici za leče nabirajo bakterije, jo po vsaki uporabi izpraznite, splaknite s svežo raztopino in pustite, da se na zraku posuši.

Kdaj leč ni priporočljivo nositi?

Nošnjo kontaktnih leč očesni zdravniki odsvetujejo pri infekcijskih obolenjih očesa, saj kontaktne leče ustvarjajo pogoje za razvoj in razmnoževanje mikroorganizmov, na ta način pa poslabšujejo stanje in otežujejo zdravljenje. Prav tako pri nekaterih obolenjih površine očesa, kot je na primer sindrom suhega očesa, lahko nošnja kontaktnih leč poslabša stanje, ojača simptome.

Težave kar naenkrat?

Kontaktne leče imajo na oči tudi negativne učinke, ki naraščajo s trajanjem nošnje kontaktnih leč. Glavni razlog je motena oskrba roženice s kisikom, ki ga sicer dobiva iz zraka, če pa je oko prekrito s kontaktno lečo, je to prehranjevanje oteženo in roženica začne otekati. Da bi se izboljšala oskrba s kisikom, začno s periferije v roženico vraščati žile, prihaja do okvar notranje plasti roženice in vse to skupaj oslabi obrambno sposobnost roženice ter poveča možnost obolenj, ki pomenijo prenehanje nošnje kontaktnih leč.

Katere vrste kontaktnih leč poznamo

Poznamo mehke, poltrde in trde kontaktne leče. Izbiro primernih kontaktnih leč za posameznika bo na podlagi pregleda in ugotovljenega stanja opravil zdravnik. Večina uporabnikov ima refrakcijske motnje oziroma stanja, ki jih zelo dobro korigiramo z mehkimi kontaktnimi lečami, ki jih večina dobro prenaša, nekatera stanja pa zahtevajo terapijo s poltrdimi oziroma trdimi kontaktnimi lečami, ki pa so manj udobne za nošnjo. Na kaj morate biti še pozorni? Najpomembnejša lastnost kontaktnih leč je njena prepustnost za kisik. Boljša je prepustnost, boljša je oskrba roženice s kisikom in manj je stranskih učinkov. Slabša prepustnost pa pomeni slabšo oskrbo roženice s kisikom, hitrejši nastanek stranskih učinkov in večjo možnost obolenja, ki bi zahtevalo prekinitev uporabe kontaktnih leč.