Imunski sistem je vojska, ki brani telo pred napadi patogenih bakterij. Da bi zaščitil telo pred notranjimi in zunanjimi nevarnostmi, imunski sistem deluje usklajeno s tkivi, organi in celicami celotnega organizma. Ščiti nas pred različnimi virusi, bakterijami in zajedavci pa tudi celicami, ki so v telesu mutirale zaradi nekaterih bolezni, na primer zaradi raka.

Nekateri ljudje naj ne bi imeli imunosti

Takšni primeri naj bi bili redki, vendar resnični. Pojavijo se menda enkrat na 100.000 rojstev. Takšni ljudje morajo biti posebej previdni, saj se njihovo telo ne more in se ni zmožno boriti proti virusom in okužbam.

Vpliv sončne svetlobe

Izpostavljenost soncu je pravzaprav dvorezen meč – po eni strani lahko izpostavljenost ultravijoličnim žarkom zatre odziv imunskega sistema na bakterijske, virusne in glivične okužbe. Poleg tega lahko ne samo zavira imunski odziv na nove viruse in povzročitelje, temveč lahko to stori tudi s tistimi imunskimi odzivi, ki so že vzpostavljeni v našem telesu, npr. reakcije, ki nas ščitijo pred mikrobiološkimi okužbami. Po drugi strani pa izpostavljenost soncu spodbuja proizvodnjo vitamina D v telesu, ki skupaj z drugimi dejavniki pomaga krepiti imunski sistem.

Avtoimunske bolezni in spol

Avtoimunska bolezen je motnja, pri kateri naravna obramba telesa postane hiperaktivna in napade normalne, zdrave celice, kot da bi bili tujki. Telo začne proizvajati protitelesa, ki delujejo proti lastnemu tkivu, ker je v imunskem sistemu »napaka«. Nekatere avtoimunske bolezni so denimo multipla skleroza, luskavica, revmatoidni artritis in celiakija. Te bolezni prizadenejo v povprečju več žensk kot moških. 

Smeh je zdravilen

V reku, da je smeh pol zdravja, se skriva kar nekaj resnice. Med smehom se namreč v telesu sprošča hormon dopamin, ki izboljšuje dobro počutje in pripomore k zmanjšanju stresa. Dvajset minut smeha na dan lahko pomaga ohranjati imunski sistem v popolni pripravljenosti na boj.