Pogovor s klenim Dancem

Biodinamika je rešitev za človeštvo

Edita Žugelj/Zarja
2. 6. 2016, 17.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Izjemno vitalnemu danskemu biodinamičnemu kmetovalcu Nielsu Kristenu Stokholmu ne bi nikoli pripisala 82 let.

Očaral me je z mirom in energijo, ki ju izžareva, z živimi očmi, polnimi modrosti, ter z neomajnim prepričanjem v to, kar dela in živi.

Že dobra štiri desetletja po biološko-dinamičnih načelih gospodari na kmetiji Thorshojgaard na severu danskega otoka Zealand, na kateri si prizadeva za ohranitev avtohtone pasme rdečega goveda (obstaja le še 200 glav te pasme, od tega jih je 45 na njegovem posestvu) in narave nasploh. Niels Stokholm pa je tudi glavni junak danskega celovečernega dokumentarca Good things await (Dobre stvari čakajo), ki ga je nagradila žirija berlinskega filmskega festivala in je glas o njem ponesel po svetu.

S pomočjo Zavoda za razvoj waldorfskih šol in vrtcev, ki je Nielsa Stokholma in njegovo ženo Rito Hansen znova povabil v Slovenijo, smo si lahko dokumentarni film ogledali tudi pri nas, kleni danski biodinamik, ki kljub osmim križem še vedno predava po svetu, pa si je po celodnevni delavnici vzel čas še za pogovor. 

Graditelj mostov

Svet je Nielsa Stokholma poznal že pred filmom, saj je bil vrhunski strokovnjak za gradnjo mostov. V mladih letih jih je gradil po vsem svetu, spoznal številne kulture in ljudi, živel med njimi na različnih koncih zemeljske oble, tudi sredi džungle, v delti reke Misisipi in na ameriškem Divjem zahodu. Spoznanja, s katerimi so ga ta srečanja obogatila, so skupaj z zrelimi leti prinesla drugačen pogled na svet. Ni mu več zadostovalo, da gradi mostove, je v tem najboljši in posreduje znanje mlajšim, za človeštvo je želel narediti še kaj več. Pripoveduje, da je v njem vedno tičala velika želja po znanju in ga gnala naprej. Odraščal je na vasi na jugu Danske, v bližini meje z Nemčijo, v nezdravem okolju, kot pravi sam. »Skoraj vsaka kmetija je bila zaznamovana z obema svetovnima vojnama, na tem območju so potekali hudi boji z Nemci, zemlja je bila prepojena s krvjo. Gospodarji in sinovi so ali padli na bojiščih po Evropi ali preživeli, ko so drugim jemali življenje. S študijem na Tehnični univerzi sem se odtrgal od tega okolja, postal sem raziskovalec, znanstvenik, predavatelj, prizadeval sem si za čim več znanja, tudi o najmanjših podrobnostih gradnje mostovnih konstrukcij. Pri štiridesetih pa mi to ni bilo več dovolj. Ker sem se začel v mladosti s posredovanjem staršev spoznavati z deli Rudolfa Steinerja in jih študirati, sem imel po dvajsetih letih poglobljenega prebiranja njegovih predavanj dober vpogled v nov način kmetovanja, ki ga je predstavil za pomoč človeštvu – biodinamiko. Začutil sem, da je pomembneje, da s takim kmetovanjem preprečim katastrofo v kmetijstvu, kot pa da zgradim še en most.« Niels Stokholm se je tako pri 42 letih poslovil od kariere znanstvenika, od raziskovalnih projektov na univerzi in slovesa svetovno znanega graditelja mostov ter postal kmet.

Kmetovanje z zavedanjem in ljubeznijo

S privarčevanim denarjem je kupil kmetijo, vendar je čez nekaj let ugotovil, da ga pri biodinamičnem kmetovanju omejujejo zakoni ekonomije. Kmetijo je prepustil skladu in jo odtlej naprej le vodi, saj tako ni podložen pridobitniškim principom, ampak neobremenjeno dela v skladu z načeli biološko-dinamičnega gospodarjenja. Kljub temu ali ravno zato s pridelki in mesom oskrbuje nekaj danskih najprestižnejših restavracij na svetu, med njimi sta Noma in Julian. Stokholm je prepričan, da lahko s svojim zgledom danski večinski, industrijski način pridelave hrane preusmeri na boljšo pot. Biodinamične kmetije imajo na Danskem sicer že od tridesetih let prejšnjega stoletja, leta 1935 so dobili tudi prvo zvezo biodinamičnih kmetov. Po pripovedovanju delavnega in trdoživega kmetovalca, so bili ti zelo številni, saj so kmetje s starega načina kmetovanja raje prešli na biodinamično kot pa na uporabo umetnih gnojil. »Na biodinamičnih kmetijah, ki so obstale vsa ta desetletja, lahko danes občudujemo izjemne rezultate celostne skrbi za naravo. Tam vse cveti in uspeva, v nasprotju z industrijskim kmetijstvom, kjer se naravo samo izčrpava. Na naši kmetiji po biološko-dinamičnih principih gospodarimo dobrih 40 let, in ker ne uporabljamo nobenih kemikalij, nobenih strupov, naše rastline in živali pa so zdrave ter zemlja vsako leto boljša, smo na Danskem postali kar malo slavni. Na vse mogoče načine so namreč pritiskali na nas, da bi prešli na industrijsko kmetovanje. Ekonomske sile za industrijskim kmetijstvom imajo silno moč in poskušajo odriniti vse, ki delajo drugače. Veliko truda in prepričevanja je bilo treba, veliko tekanja od enega ministrstva do drugega, da smo se obdržali. Kar sram me je povedati, a danes imajo zaposleni na naših ministrstvih precej manj čuta za človečnost kot včasih. Vladajo nam specialisti, ki veliko vedo o nepomembnih podrobnostih, celote pa ne vidijo. Ne razumejo, da v biodinamičnem kmetijstvu skrbimo za čim večjo biotsko raznovrstnost, zdravje rastlin in živali, povezanost mineralnega, rastlinskega in živalskega sveta, ki drug drugega bogatijo in plemenitijo. V teh 40 letih smo na kmetiji dokazali, da se število ptic in drugih živali ter rastlinskih vrst v našem okolju iz leta v leto povečuje. Pri industrijskem kmetovanju je ravno nasprotno. To medsebojno vplivanje med kmetom in naravo se mora širiti, večati moramo kakovost, ne količine pridelkov. Sodobne raziskave dokazujejo, da industrijsko pridelana hrana ljudi ne nasiti, povzroča pa bolezni, alergije in netoleranco, že celo pri majhnih otrocih. Za številne bolezni je moč vzroke poiskati v kemikalijah, ki jih uporabljajo v kmetijstvu. Skrajni čas je, da se odvrnemo od takega načina dela in razmišljanja. Narave ne smemo izčrpavati in uničevati, ampak ji moramo pomagati do zdravja in ga ohranjati. Biti kmet pomeni, da na polju ali v hlevu vsak trenutek delaš z ljubeznijo.«

Zdrava kmečka pamet!

Kot pravi Niels Stokholm, je pomembno vedeti, da se vse spreminja, pomen kmetovanja je danes drugačen kot v preteklosti, tudi ljudje smo drugačni, kot so bili nekoč. In poudari, da smo lahko ponosni na to, saj imamo danes izrazitejše sposobnosti zavedanja, razmišljanja in razumevanja kot naši predniki. »Zaradi vsega tega smo zmožni naravi pomagati do boljšega zdravja, več življenja,« pravi danski biodinamik. »Tudi ljudje smo del narave. Kmet, ki je resnično povezan s svojo kmetijo, je danes sposoben jasno razmisliti o tem, kaj lahko naredi bolje kot leto poprej, da bo spodbujal življenje, da bodo živali in rastline bolj zdrave. Če začnemo razmišljati z lastno 'zdravo kmečko pametjo', bomo kmetovanje hitro spremenili na bolje. Žal je v večini evropskih držav, tudi na Danskem, tako, da se moramo kmetje ravnati po nasvetih vladnih znanstvenikov in svetovalcev, sicer nam banke ne odobrijo posojil in lahko se zgodi, da moramo kmetijo prodati. Jaz to imenujem korupcija; da se banka odloča na podlagi mnenja nekoga v pisarni, ki ne pozna in ne razume mojega načina kmetovanja ter zanj odreja pravila, ki ne sodijo v tako celosten način kmetovanja, kot je biološko dinamično.«

Upal se je upreti birokratom

Preden je v javnost prišel dokumentarni film Good things await, je bila kmetija Thorshojgaard neprestano deležna naključnih obiskov kmetijskih inšpektorjev, nenaklonjenih biodinamičnemu kmetovanju. Njihovim pritožbam zaradi povsem nepomembnih stvari so sledile denarne kazni in celo grožnje s prepovedjo gojenja goveda. Niels je bil pogosto na sodišču in bil boj z birokracijo. Ker se je kmetijska oblast togo držala evropskih predpisov o ravnanju z živalmi, ta brezkompromisni biodinamik celo ni mogel dobiti certifikata za ekološko pridelavo, čeprav vso krmo pridela na svoji kmetiji (govedo se poleti pase na travnikih, polnih zdravilnih rastlin, pozimi pa ga krmi s senom) in je vzreja živali povsem naravna, telički pa najmanj pol leta ostanejo pri čredi. Nekaj časa je kazalo, da bo moral kmetijo prodati.

Moč ljubezni, volje in dobrih misli spreminja svet. Po filmu so se stvari začele obračati na bolje, saj so tudi ljudje, ki dotlej niso poznali biodinamičnega gospodarjenja, prepoznali pomen človekove tesne povezanosti ter sodelovanja z naravo in njenimi ritmi. Niels je prejel pisma številnih kmetov, veselih, da se je nekdo upal upreti birokratom in javno povedati resnico, celo oblast se mu je opravičila zaradi težav, ki mu jih je povzročila. »Poleg tega imamo zdaj ogromno kupcev in srečen sem, ker je tako. Ker ljudje začenjajo razumeti, da je naše mleko boljše kakovosti, so pripravljeni zanj plačati pravo ceno. Tako nam ni treba več iskati pomoči pri bankah, lahko se sami preživljamo. Vse mleko prodamo naravnost iz hleva, brez posrednikov. Pa tudi zelenjavo in meso.«

Edino kmetovanje, ki izboljšuje plodnost tal

Niels Stokholm je prepričan, da je biološko-dinamično gospodarjenje praksa prihodnosti. Čeprav bo kmalu sto let, odkar ga je Rudolf Steiner predstavil svetu, je še vedno edina oblika pridelave, ki človeku zagotavlja kakovostno, zdravo hrano ter ohranja (celo izboljšuje!) plodnost tal in povezanost človeka z naravo.

Kmetija, kjer vse vrvi od življenja

Thorshojgaard obiskujejo tudi skupine šolarjev, ki Nielsu in Riti pomagajo pri delu, se seznanijo z zdravo pridelavo hrane in spoznavajo življenje na kmetiji. Tako se je nad njo navdušila tudi danska režiserka Phie Ambo, ko je tam obiskala hčerko. Nielsa je dolgo prepričevala, da bi o življenju in delu na kmetiji posnela film, in ko ji je to uspelo, je kar dve leti v različnih letnih časih prihajala na Thorshojgaard. S tenkočutnostjo in občutljivostjo je posnela film o globoki povezanosti človeka z naravo, ki sproža številne pozitivne spremembe.

V filmu Good things await vidimo globoko povezanost Nielsa Stokholma z zemljo, na kateri živi in jo obdeluje, ter njegovo ljubečo skrb za vsa živa bitja. Kot človek z visoko razvito zavestjo o pomenu vsega, kar obstaja, se bori, da lahko živali rastejo v skladu z njihovimi naravnimi potrebami, brez nepotrebnih človeških posegov. »Dobrobit živali je pomembnejša od predpisov, ki jih imamo zgolj zaradi dodeljevanja certifikatov in subvencij,« pravi izjemni biodinamik, ki mu je uspelo z ljubeznijo, znanjem, trdim delom in vztrajnostjo na kmetiji ohraniti prvobitno povezanost človeka, narave, živalskega in rastlinskega sveta. Vse na njej vrvi od življenja, obilje travniških cvetlic privablja čebele, v krošnjah dreves gnezdijo številne ptičje vrste, mačke, psi, ovce, pujsi in živina pa dopolnjujejo to idilično sliko.