Zdravje

"Ugotovila sem, da sem povsem nesposobna za delo!"

Promocijsko gradivo
15. 4. 2016, 10.17
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

To so besede 40-letne veterinarke Katje Pečar, mamice dveh predšolskih otrok, ki ji je vbod klopa obrnil življenje na glavo. Pa niti vedela ni, da jo je vbodel.

Profimedia
Klopni menigoencefalitis ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov (od februarja do novembra) zadržujejo v gozdu, na travnikih, v parkih in tudi na vrtu.

Z virusom klopnega meningoencefalitisa (KME) se je okužila spomladi 2009, najverjetneje med enim izmed sprehodov v naravi. "Klopa na sebi sicer nisem nikoli našla, očitno je bilo dovolj, da me je vbodel, okužil in odšel." Takrat je bila ravno na porodniškem dopustu, bolezen pa ji je obrnila življenje na glavo. Po začetnem zdravljenju se je mukoma postavljala na noge. "Kmalu sem začela opažati, kako zelo hitro se utrudim, kako gledanje televizije že po nekaj minutah povzroči glavobol, kako naporno je prebiranje vsakega še tako enostavnega članka."
Ko se je po porodniškem dopustu vrnila v službo, je ugotovila, da ni več mogla osredotočeno opravljati dela, ki ga je prej. "Ugotovila sem namreč, da sem čisto nesposobna za delo. Po dvajsetih minutah dela za računalnikom me je začela neznosno boleti glava. Karkoli sem brala, ničesar si nisem zapomnila."

Katja je imela razumevajoče delodajalce
Kot pravi Pečarjeva, je imela srečo, da so ji v službi prisluhnili in ji ponudili manj zahtevno delovno mesto. "To delo sem v nadaljevanju, kljub glavobolom, ki so se še vedno pojavljali, še nekaj leta uspešno opravljala. Glavoboli so me sicer spremljali še vsaj dve leti, za povratek v zdravstveno kondicijo, ki sem jo imela pred boleznijo, pa sem potrebovala več kot štiri leta." Razumevajočih delodajalcev pa žal nimajo vsi, prerazporeditev na drugo delovno mesto pa ni vedno prijetna izkušnja.

Kaj je klopni meningoenecefalitis (MNE)? 
Klopni menigoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov (od februarja do novembra) zadržujejo v naravnih žariščih bolezni (klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu).


Od 5 do 10 bolnikov s hudo obliko KME vsako leto
Na Oddelku za intenzivno terapijo Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana vsako leto zdravijo od 5 do 10 bolnikov s hudo obliko klopnega meningoencefalitisa (KME). Gre za virus, ki ga prenašajo okuženi klopi, Slovenija pa je njihovo endemično območje. "Ti bolniki imajo hujše motnje zavesti do kome, možgansko oteklino, pogosto pa tudi ohromitve dihalnih mišic ali drugih mišičnih skupin. Ker zdravila za KME ne poznamo, lahko zdravimo le simptome okužbe," razloži dr. Milica Lukić, specialistka infektologije in intenzivne medicine iz UKC Ljubljana.

Cepljenje je najučinkovitejši način preprečevanja KME
Cepljenje je najučinkovitejši način preprečevanja KME, poudari dr. Lukić. "Preprečevanje bolezni s cepljenjem zelo priporočamo, saj je velik del Slovenije endemsko področje za KME, zdravila za usmerjeno zdravljenje KME nimamo. Posledice bolezni pa so lahko resne ter vključujejo trajno invalidnost in smrt." Kar v tretjini primerov pa bolniki, ki prebolijo KME, tožijo o trajnih posledicah kot so glavobol, kronična utrujenost, motnje zbranosti, slabše obvladovanje stresnih situacij in tresenje.