Bakterije so se začele na antibiotike prilagajati že z njihovim pojavom, z vse večjo uporabo antibiotikov pa se je to samo še pospešilo. Prišli smo do faze, ko je stanje že ogrožujoče, pravi prof. dr. Bojana Beovič, dr. med., predsednica komisije za antibiotike s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. »Nekaj časa se je farmacevtska industrija uspešno odzivala na odporne bakterije in pošiljala na trg ustrezne antibiotike, zdaj se je ta proces ustavil. Smo v nekakšni vrzeli, ko imamo na eni strani kar nekaj takih odpornih bakterij, na drugi strani pa nimamo uspešnih zdravil.« Ne samo da bomo morda umirali za boleznimi, ki so danes samoumevno ozdravljive z antibiotiki, temveč imamo v družbi mnogo ljudi, ki so zaradi uspešnega razvoja medicine pozdravljeni (presaditve organov ipd.), a so bolj dojemljivi za infekcije. Če jih ne bomo mogli več zdraviti z antibiotiki, bomo imeli zelo velik problem. Takšne družbe, v kateri pač ne bo mogoče dobiti zdravila, nismo vajeni. »Antibiotiki so bili dolga leta na videz varna in preprosta zdravila,« se strinja dr. Beovič in dodaja, da statistika proti antibiotikom odpornih bakterij zelo sovpada s količino predpisanih antibiotikov v posamezni državi. V tem se države po svetu zelo razlikujejo. Kje smo torej Slovenci po predpisovanju antibiotikov? K sreči smo nekje v boljši polovici. Za ambulantno rabo naši zdravniki predpišejo sorazmerno malo antibiotikov v primerjavi s preostalimi evropskimi državami. Samo še skandinavske države jih predpišejo manj, medtem pa smo v bolnišnični rabi nekoliko slabši, a še vedno med bolj racionalnimi predpisovalci.
Kaj delamo narobe
Bolniki se pri uživanju antibiotikov velikokrat ne držimo navodil, ne jemljemo zdravil po zapovedanem urniku, pogosto jih prehitro prenehamo jemati, jih celo spravimo za naslednjič in jih vzamemo v situaciji, ko antibiotiki sploh niso primerni. Samozdravljenje z antibiotiki je zelo odsvetovano! Velike težave z odpornimi bakterijami na antibiotike imajo v Grčiji, Italiji, Srbiji in Španiji, Slovenija je nekje v sredini, medtem pa se s to težavo najbolje spopadajo skandinavske države. Vendar za to že desetletje namenjajo ogromno denarja.
Pri Slovencih težave z odpornostjo
Kriv je tako imenovani nacionalni karakter oziroma sociokulturna dimenzija. Lastnost neke skupine, naroda vpliva na vedenje v tej skupnosti. Ponekod se na primer bolj želijo izogniti negotovosti kot drugod, zato hočejo dati antibiotik tudi za vsak primer, v drugih državah, predvsem severnih, pa razmišljajo drugače. Druga takšna lastnost je indeks oddaljenosti moči: ponekod se zavedajo, da je moč v njihovih rokah, da lahko posameznik s svojimi dejanji vpliva na probleme, medtem ko drugi mislijo, da ni pomembno, kaj počnemo, ker odločajo tisti na vrhu in stran od nas. Slovenci spadamo med te druge. In vse to vpliva na predpisovanje antibiotikov. Celo religija ima vpliv: protestantske države predpisujejo antibiotike bolj racionalno kot katoliške, v hierarhično urejenih družbah je več predpisovanja antibiotikov kot v bolj egalitarnih družbah, kjer je bolj od posameznika odvisno, kaj se bo zgodilo.
Antibiotik ni vedno rešitev
Praksa predpisovanja antibiotikov se od zdravnika do zdravnika lahko zelo razlikuje. Če samo pogledamo eno najpogostejših obolenj pri otrocih – vnetje ušesa. Nekateri pediatri predpišejo antibiotik malodane takoj, drugi ga dajo zelo težko »iz rok«. Pri tem se starši sprašujejo, ali ni enotnih smernic. »Smernice v medicini niso zakon. Vedno obstajajo situacije, ko je treba ravnati drugače, torej je vse odvisno od presoje zdravnika. Ta mora vedeti, ali določen primer spada med tistih 80 do 90 odstotkov, ko mora slediti smernicam, ali gre za izjemo. Če je takšnih izjem v kakšni ambulanti preveč, pride do takšnega neracionalnega predpisovanja antibiotikov. Na Nizozemskem so prav pri vnetjih ušes s predpisovanjem antibiotikov zelo racionalni in se uveljavlja postopek, da če zdravnik ni čisto prepričan o nujnosti antibiotika, počaka par dni in šele potem po ponovni presoji predpiše antibiotik. Počasi se ta metoda uveljavlja tudi pri nas. Gre za to, koliko smo pripravljeni prevzeti tveganje – tako pacienti kot zdravniki,« pojasni Bojana Beovič. Vprašanje, kako to, da smo se znašli v takem položaju, ko pa antibiotikov ne moremo kupovati v supermarketih, je torej primerno. Krivdo nosijo tudi zdravniki, še posebej starejše generacije so bolj hitro predpisale antibiotike, z menjavo generacij se ta problem zmanjšuje.
Epidemija starostnikov
Medtem ko je pri nas vedenje o problemu racionalne porabe antibiotikov še bolj na začetku, pa se v Skandinaviji s tem vprašanjem ukvarjajo že desetletje. Na njihovih klinikah velja standard ločenih sob, ko s strogo izolacijo bolnikov preprečujejo širjenje okužb, na drugi strani pa so naše bolnišnice, ko so v sobi za dva pogosto kar trije bolniki, prav tako je v Skandinaviji več zaposlenega osebja kot pri nas. Na Nizozemskem so se rešili problema znane in nevarne bolnišnične bakterije MRSA tako, da so vsakega bolnika pregledali, in če je bil okužen, so ga takoj izolirali. To seveda ogromno stane, je pa zelo uspešno. Pri nas o čem takem trenutno lahko samo sanjamo, saj so na ljubljanski infekcijski kliniki postale bolniške postelje na hodnikih že stalnica. »Res je, na infekcijski kliniki ni več izrednih stanj oziroma obdobij, ampak je več bolnikov, kot jih lahko oskrbimo, že naše običajno stanje. To velja kar za marsikateri bolniški oddelek v Sloveniji. Zakaj? Zaradi staranja prebivalstva. To je prava epidemija starostnikov, ki imajo vse vrste bolezni, tu so kronični bolniki, ki dobijo še kakšno okužbo. Dolgoročno gledano, bomo potrebovali več bolniških sob, da bomo preprečili širjenje teh bakterij in preprečevali okužbe. Toda za zdaj se o teh problemih govori zgolj v strokovnih krogih, nacionalni programi so še daleč,« pravi Beovičeva, ki v tem času svetuje cepljenje proti gripi. To je preprost ukrep, da se izognemo antibiotikom in s tem številu proti antibiotikom odpornih bakterij, saj se pogosto zgodi, da starejši ljudje zbolijo najprej za gripo, ki se nato zaplete še z bakterijsko pljučnico. Pri starejših pa je slednja lahko celo usodna.
Tudi v živinoreji bo manj antibiotikov
Da bi bilo več odpornih bakterij proti antibiotikom tudi zaradi mesa, napolnjenega z antibiotiki, ne drži. Bolj je problematična prisotnost že odpornih bakterij na mesu ali živalih, ki jih potem uporabljamo v prehrani. Na vsak način je seveda treba pravilno obdelati meso, pomembna pa je tudi previdnost pri rokovanju z mesom. Če so na mesu odporne bakterije, se lahko preselijo med bakterijsko floro osebe, ki meso pripravlja, in povzročijo težave. Sicer pa se v Evropi že bistveno več ukvarjajo z uporabo antibiotikov v veterini oziroma živinoreji in so narejeni pomembni koraki naprej.
