Zdravje

Zastrupitve z gobami pogoste predvsem v jeseni

T.C.
31. 10. 2015, 14.03
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Gobarjenje v Sloveniji velja za zelo priljubljen hobi, gobe pa so cenjena kulinarična specialiteta. Vendar je uživanje gob lahko tudi zelo nevarno, zato Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) svetuje previdnost pri uživanju gob. Zastrupitve z gobami so pogoste pozno poleti, predvsem pa v jeseni.

Mojca Žnidaršič
Gob je letos zelo malo.

Število zastrupitev z gobami je na splošno gledano v upadanju, kar na NIJZ pripisujejo ozaveščenosti ljudi. Število smrti zaradi zastrupitev z gobami se je namreč v zadnjih letih zmanjšalo na nič oz. do en primer letno, medtem ko je pred dobrimi 20 leti v Sloveniji zaradi zastrupitve z zeleno mušnico umrlo letno tudi do deset ljudi.

Je pa v letih 2012 in 2013 število zastrupitev naraslo v primerjavi z letom 2011. Temu je verjetno botrovalo to, da je bila v teh letih izredno bogata gobarska sezona in da se v družbi pojavlja splošen trend k bioprehrani, so sporočili iz NIJZ, kjer končnih podatkov o zastrupitvah v 2014 še nimajo.

Dreamstime

Strokovnjaki tako v primeru suma na zastrupitev z gobami svetujejo čimprejšnje posvetovanje z zdravnikom. V primeru suma naj posameznik ne čaka, da bi težave morebiti spontano minile, saj s tem izgublja čas, ko je še možno z ustrezno terapijo preprečiti najhujše učinke pri morebitni zastrupitvi z zeleno mušnico, opozarjajo na NIJZ.

Zdravnik bo na osnovi zbranih podatkov ter znakov in simptomov ocenil, ali je potrebna ambulantna ali bolnišnična obravnava. Lahko se posvetuje tudi z zdravnikom v centru za zastrupitve, ki bo podal navodila glede izzivanja bruhanja, izpiranja želodca in dajanja aktivnega oglja ter odvajal.

Večina zastrupitev z gobami se začne s slabostjo, bruhanjem in drisko. Prvi simptomi se pri zaužitju gob, ki povzročajo le gastrointestinalni sindrom, začnejo kmalu, znotraj dveh ur po zaužitju gob, pri zastrupitvi z zeleno mušnico pa šele po najmanj šestih urah.

V Sloveniji poznamo približno 3000 vrst gob, med njimi je kakih 200 strupenih. Čeprav so strupi v gobah prisotni v majhnih količinah, imajo pri uživanju potencialno škodljivi učinek na različne organe.

Vzrok za zastrupitev je velikokrat zamenjava strupene gobe z užitno zaradi podobnosti v barvi in splošni morfologiji, kar predstavlja 95 odstotkov vseh vzrokov za zastrupitev. Na resnost zastrupitve vplivajo tudi zaužita količina, letni čas, geografsko območje, na katerem je goba zrasla, način priprave in individualni odziv na strupe.

Na splošno je sicer priporočljivo zmerno uživanje gob, teh pa naj sploh ne bi uživale posebej ranljive skupine prebivalstva, kot so ljudje s predpisanimi dietami, starejši in otroci do četrtega leta starosti.