Zdravje

Plusi in minusi predlagane organizacije nujne medicinske pomoči

STA / T.C.
5. 5. 2015, 22.22
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Odbor DZ za zdravstvo se je seznanili s predlogom pravilnika o nujni medicinski pomoči. Opozicijski poslanci ter nekateri predstavniki stroke so izrazili skrb, da bodo imeli prebivalci na podeželju po novi organizaciji slabšo dostopnost do zdravstvenih storitev. A predstavniki ministrstva so poudarjali, da bodo po novi organizaciji vsi na boljšem.

STA

Poslanki SDS Nada Brinovšek in Jelka Godec sta poudarili, da je zamisel o gradnji urgentnih centrov po državi dobra, vendar pa je sistem nujne medicinske pomoči po njunem mnenju na periferiji organiziran dobro in kvečjemu potrebuje nadgradnjo.

A nov sistem, predvsem pa določba o drugačnem pričakovanem dostopnem času nujne medicinske pomoči v mestih in v ruralnem okolju, sta po njuni oceni ustavno sporni, saj deli prebivalstvo na prvo- in drugorazredne državljane. Godčeva je imela pripombe tudi na predvidene prve posredovalce, to so laiki, ki bi na terenu prvi pomagali. Kot pravi, to ni nujno zanesljiv sistem, saj ti posredovalci ne bodo čakali doma na klic.

Bralec

Po mnenju poslanca NSi Mateja Tonina pa je mreža satelitskih centrov, kot jih je predvidela delovna skupina na ministrstvu za zdravje, zgrešena. Sporno se mu zdi predvsem to, da je satelitski center postavljen v Domžalah in ne v Kamniku. Po njegovem mnenju bi s postavitvijo satelitskega centra v Kamniku bolje pokrili okoliški teren.

A ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc poudarja, da bodo po predlogu nove organizacije imeli boljši dostop do zdravnika tako tisti, katerih življenje je ogroženo, kot tisti, ki zaradi različnih razlogov med prazniki in konci tednov obiščejo zdravnika in njihova zdravstvena stanja niso nujna.

Temu je pritrdil tudi član delovne skupine, ki je pripravljala pravilnik in mrežo, Gregor Prosen, ki pravi, da bo po novem na terenu še več reševalnih vozil, prav tako se bodo izboljšali dostopni časi do nujnih primerov. Na tistih najbolj oddaljenih krajih pa bodo še pred prihodom nujne primere obravnavali prvi posredovalci, ki bodo nudili pomoč pri srčnem zastoju, dušenju s tujkom, nezavesti in hudi krvavitvi ter bodo za to tudi ustrezno izobraženi.

Kot primer je navedel nedavno posredovanje gasilcev na Lovrencu na Pohorju, kjer je dostopnost iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor 30 minut, gasilci pa so do hudo bolnega uspeli priti v roku ene minute in ga tudi uspešno oživili. Po njegovem mnenju je s prvimi posredovalci treba dopolniti še urbana področja.

Roman Košir, ki je tudi sodeloval v omenjeni delovni skupini, pa je dodal, da po novem sistemu ne bodo pred zaprtimi vrati stali nujni bolniki, če bo dežurni zdravnik takrat na terenu. To se je po njegovih navedbah zgodilo nedavno in bolnik s srčno kapjo je preživel le po sreči.

Predsednik odbora in nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar (DeSUS) pa je dodal, da je treba zaupati stroki, ki se ukvarja z urgentno medicino in je tudi pripravljala pravilnik. Pot reorganizacije je po njegovem mnenju prava, saj gre v poenotenje kakovosti nudenja nujne medicinske pomoči. Ta je namreč na nekaterih področjih resda dobro organizirana, a "ne smemo pozabiti, da je marsikje tudi slabo organizirana".