Zdravje

Skoraj desetina prebivalcev Slovenije ima težave z astmo

STA / T.C.
3. 5. 2015, 11.17
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Prihodnji teden obeležujemo svetovni dan astme, ki mu je tradicionalno posvečen prvi torek v maju. Astma je najpogostejša kronična nenalezljiva bolezen, za katero boleha vse več ljudi. Raziskave kažejo, da je v Sloveniji med pet in 10 odstotkov prebivalcev astmatikov. Geslo letošnjega dne je Svojo astmo lahko nadzorujete.

Astma je bolezen pljuč, pri kateri alergična reakcija na vdihnjen alergen sproži astmatične simptome. Bolnik, ki dobi napad astme, težko diha, sope, piska, ima plitek vdih, občutek stisnjenosti v prsih in močno kašlja ob stiku z alergeni, mrzlim zrakom, po telovadbi, ob drugih naporih ali ob intenzivnem čustvovanju. Značilno vnetje in posledično zoženje dihalnih poti povzroči začasno otežen prehod zraka skozi nos in usta v pljuča. V resnejših primerih je astma lahko tudi smrtna, pojasnjujejo v Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) med alergeni, ki sprožijo napad astme, posebej izpostavlja hišne pršice in njihove iztrebke, hišni prah in ostanke živali - dlako, perje, kožo in slino ter pelode, cvetni prah, plesni in glive. Med najpogostejšimi sprožilci napadov astme so po navedbah WHO tudi dim in ostala dražila, ki vsebujejo benzen, formaldehid, kemični dražilci na delovnem mestu, alergije na hrano ali zdravila, splošno onesnaženje notranjega in zunanjega zraka in suh ali mrzel zrak ter stres.

Arhiv Svet24

Če želi bolnik z astmo preprečiti, da bi do napadov astme sploh prišlo, mora poskrbeti za odstranjevanje alergenov iz svojega bivalnega okolja, torej hišnega prahu, pršic, bioloških agensov in ostalih dražilcev, kot so ozon in formaldehid, ki sprožajo alergične reakcije. "Nujna osnova bivalnega okolja astmatikov je čistoča," poudarjajo v ZD Ljubljana.

Pri zdravljenju astme je preventivno ukrepanje izjemnega pomena. Poleg jemanja zdravil je za astmatike najboljša preventiva telesna dejavnost. Kot poudarjajo v ZD Ljubljana, so astmatiki pogosto omejeni pri izvajanju športnih dejavnosti, kljub temu pa jim bolezen ne onemogoča ukvarjanja s športom. Gibanje v okvirih športne terapije namreč krepi dihalno mišičje. Med športi, ki so zelo primerni za astmatike, v ZD Ljubljana izpostavljajo jogijske vaje in plavanje. Vadbo je treba prilagoditi stanju bolezni in paziti na počasen razvoj pljučnih sposobnosti, opozarjajo ob tem.

Prav pravilno dihanje, sproščenost, obvladovanje strahu in tesnobe so med poslabšanjem astme zelo pomembni, še dodajajo.

Pomanjkanje gibanja in neenakopravno obravnavanje bolnikov z astmo ima dolgoročne negativne posledice, opozarjajo v društvu Astma in šport. Kot pojasnjujejo, pomanjkanje gibanja povzroči zmanjševanje gibalnih sposobnosti in posledično poslabšanje funkcionalnih zmogljivosti organizma. To vodi k zniževanju ravni splošnega zdravstvenega stanja ter k poslabšanju stanja bolezni. Posledica je še večja psihofizična omejenost, manjše intelektualne sposobnosti in nižja učna uspešnost, začarani krog med neaktivnostjo in boleznijo pa je tako sklenjen.

V torek, na svetovni dan astme, člani projekta Pulmo organizirajo kongres o zdravju pljuč, kjer bodo o aktualnih temah v pulmologiji, predvsem o astmi in kajenju, spregovorili priznani strokovnjaki s tega področja. Med predavatelji bo tudi eden vodilnih strokovnjakov na področju odvajanja od kajenja - J. Taylor Hays M.D. z ameriške Mayo klinike, ki raziskuje farmakološko in vedenjsko zdravljenje odvisnosti od kajenja.

Arhiv Svet24