Zdravje

Vročina ni za strastne mesojedce

STA/G.G.
17. 7. 2014, 12.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

V vročih poletnih dneh moramo biti pozorni na to, da se primerno prehranjujemo in pijemo dovolj tekočine, je dejal Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Več posegajmo po sadju in zelenjavi, mastne in težko prebavljive hrane pa naj bo manj, svetuje. Ustrezna prehrana izboljša delovanje našega organizma, še dodaja.

V vročih dneh na inštitutu priporočajo uživanje več manjših dnevnih obrokov, ki presnove ne preobremenijo preveč, hkrati pa bodimo pozorni, da nenehno nadomeščamo izgubljene količine vode. Poleti posegajmo predvsem po sadju in zelenjavi, meso pa uživajmo bolj zmerno. V obroku hrane, kot je malica, večerja ali zajtrk, zaužijemo kozarec hladnega jogurta, kefirja ali kislega mleka in kos sadja za boljšo odpornost. Dodatek kruha ali peciva naj bo zmeren. Zadostno uživanje sadja in zelenjave zagotavlja telesu nujno potrebne hranilne snovi in dietno vlaknino, kar učinkovito redči energijsko goste obroke. Sadje in zelenjava sta tudi vir antioksidantov, vitaminov in mineralov.

Glede na to priporočajo zlasti sezonsko sadje in zelenjavo. Še vedno ne užijemo dovolj sadja in zelenjave, čeprav bi morala biti na mizi vsak dan, po možnosti ob vsakem obroku, opozarja Gregorič. Dnevno naj bi zaužili 450 gramov sadja in zelenjave.

Thinkstock

Izgubljeno tekočino moramo nadomeščati

Otroci naj bi dnevno zaužili od enega do 1,5 litra vode, povprečno aktivni odrasli pa 2,5 litra vode, od tega 0,8 do enega litra s hrano. Potreba po zaužiti tekočini se poveča v vročem okolju in s fizično aktivnostjo, pri čemer ne smemo pozabiti na obvezno nadomeščanje soli in glukoze. Prvi simptomi izsušenosti so zmanjšana zbranost, pozornost in slabše spominske funkcije. V vročih dneh je treba nadomeščati izgubljeno tekočino v manjših odmerkih preko celega dneva, tako v času obroka kot med obroki. Dehidracija lahka vpliva na krvni tlak, krvni obtok, prebavo in delovanje ledvic. Z uravnavanjem količine telesnih tekočin uravnavamo tudi telesno temperaturo. Tako denimo ob visokih temperaturah s potenjem znižujemo telesno temperaturo. Ob nezadostnem vnosu tekočin v telo se zmanjša volumen krvi, to pa zmanjša oskrbo tkiv s kisikom in hranili. Občutek žeje se pojavi šele, ko v telesu nastane približno enoodstotna izsušitev.

V Zvezi potrošnikov Slovenije svetujejo, da za žejo ne pijemo pravega čaja, kave, alkohola in energijskih pijač. Kofein in alkohol namreč delujeta kot blaga diuretika, kar pomeni, da pospešita izločanje vode iz telesa. Prav tako za odžejanje ne priporočajo pitja sladkih pijač. Jejmo manj kalorična živila in lahko prebavljivo hrano Energijsko bogata hrana z veliko maščob in sladkorjev v poletnih mesecih po Gregoričevem navajanju ni priporočljiva izbira, ker pretirano obremeni presnovo. Po obilnih obrokih težje prenašamo vročino, energijsko gosta hrana pa vsebuje preveč kalorij in je tudi sicer nepriporočljiva. Priporoča manj kalorična živila z velikim deležem vode in vlaknin ter lahko prebavljiva živila, kot so ribe, belo meso, riž, testenine, polnozrnati izdelki in čim več raznovrstnih solat. Meso z večjim deležem maščobe, mesne izdelke in jajčne jedi pa uživajmo le v zmernih količinah.