Zaradi velikih količin dežja in nižjih temperatur je letošnja rast na zelenjavnem vrtu nekoliko zaostala. Podobno je tudi v sadovnjakih, ki od nas zahtevajo pravšnjo mero pozornosti. Zaradi hladnejšega okolja letos opazimo precej težav z boleznimi v sadnem vrtu. Zato je pozorno opazovanje listov, cvetov pa tudi mladih poganjkov še kako pomembno, če želimo prepoznati bolezni in pravočasno ukrepati. Kot navajajo strokovnjaki, so že v prvih spomladanskih mesecih nujni ukrepi; vse od grabljenja, sežiganja in zakopavanja obolelega listja, saj bomo le tako uničili bolezen in preprečili, da bi se širila po drevesih.
Bolezni hrušk
Na hruškah se v spomladanskih mesecih najpogosteje pojavi hruševa rja, ki jo prepoznamo po rdeče rjavih pegah na zgornji strani listov in pozneje po bradavičastih izrastkih, ki spominjajo na majhne storže. V njih so trosi, in ko izrastki ob straneh mrežasto razpokajo, jih veter raznese, kjer se zajedavec dalje razvija. Najpogostejša težava, na katero opozarjajo vrtnarji in sadjarji, je vmesni gostitelj, to je smrdljivi brin (Juniperus sabina), ki ga najdemo skoraj povsod po Sloveniji. Gre za okrasni grm na vrtovih, tudi v parkih in na pokopališčih. Če želimo preprečiti omenjeno bolezen, ga je najprej treba poiskati in odstraniti iz okolja, kjer rastejo hruške. Kot navajajo strokovnjaki, je to najučinkovitejši ukrep. Sicer se lahko proti rji borimo s pripravkom iz sode bikarbone ali prevretkom iz pelina, a ta ne bo odpravil težave, temveč jo le omilil.
Pelin je znan predvsem kot zelišče, ki pomaga pri prebavnih težavah in razstrupljanju, nepogrešljiv pa je tudi na vrtu in v sadovnjaku. Iz njega pripravimo prevretek, brozgo ali čaj. Za pripravo prevretka potrebujemo 400 gramov svežih listnih delov ali 30 gramov suhih ter 10 litrov vode. Nerazredčeno mešanico uporabimo za večkratno škropljenje. Uspešno deluje tudi na zelenjavnem in cvetličnem vrtu, saj odpravlja uši, pršice in rjo. V poletnih mesecih pripravljamo zlasti čaje, ki jih razredčene v razmerju ena proti dve uporabljamo proti gosenicam in mravljam.
Bolezni malin
Tudi maline spadajo med »obvezno« sadje vsakega sadovnjaka in pri nekaterih določajo mejo, pri drugih pa skrivajo tisto, česar ne želijo razkriti, saj zrastejo dovolj visoko in gosto. Vendar potrebujejo primerno oporo. Pri malinah se najpogosteje srečujemo z malinovo sušico. Gre za glivično obolenje, ki se pojavi na mladih poganjkih ali povzroča pokanje in potemnitev lubja tik nad tlemi. Kako ukrepati? Pomembna je skrbna obdelava takoj na začetku pomladi in ustrezna rez. Maline je treba vsako leto do dve razredčiti in jim zagotoviti ustrezno gnojenje ter v času rasti skrbeti za zatiranje plevela. Nič ne bo narobe, če se boste lotili škropljenja z antifungicidi. Nepogrešljiva so tudi domača škropiva iz preslice. Ker se maline precej hitro razrastejo in povečujejo število novih poganjkov, jih je treba primerno razvrščati. V kolikor tega ne počnemo in dovolimo pregosto razraščanje, se lahko zmanjša njihova stabilnost, kar pripelje do številnih bolezni in poškodb, skozi katere prodirajo glive povzročiteljice sušice in ožiga.
Malinovo sušico prepoznamo po rjavih pegah, ki nastanejo na rozgah. Te pa lahko, če ne ukrepamo pravočasno, poškodujejo celotno zarast. Pege, skozi katere vdrejo glive, so na začetku vijolične in nato porjavijo. Ko povrhnjica odstopi, postanejo sive. Zato po obiranju vsako leto izrežemo vse lanske rozge, ki ne bodo več rodile. Enako ukrepamo pri letošnjih poganjkih, ki kažejo znake okužbe. Nato nasade preventivno poškropite s fungicidnim sredstvom. Škropljenje se priporoča tudi med brstenjem vse do začetka cvetenja. Uspešni pri glivičnih obolenjih malin so tudi pripravki iz sode bikarbone.
Bolezni češenj
O sodi bikarboni in njeni učinkovitosti smo že veliko prebrali, a naj povemo, da na vrtu in v sadovnjaku odlično deluje zoper plesni, glive, pomaga proti pegavosti in škrlupu. S sodo bikarbono zmeraj škropimo zvečer. Škropivo pripravimo iz žlice sode bikarbone in pet litrov vode. Raztopini dodamo še dve žlici jedilnega olja in ekološkega mila. Mešanico dobro premešamo, nato pa poškropimo celotno rastlino, tudi spodnjo stran listov. Pri domačih pripravkih naj velja, da je treba škropiti pogosteje, kar je seveda odvisno od bolezni oziroma škodljivca.
Češnje so ponekod letos utrpele veliko škodo, saj je zgodnje sorte marsikje požgala marčevska pozeba. V maju, ko prve sorte že rodijo, moramo paziti na listno pegavost. Prepoznamo jo po rumenenju listov in predčasnem odpadanju. Listna pegavost se običajno pojavi že v začetku maja in lahko traja do julija. Prepoznamo jo po majhnih pegah, ki se na zgornji strani listov pojavijo brez izrazitega roba. Sčasoma se med seboj združujejo, sredina starejših peg se posuši in počasi odpade. Okuženi listi nato v celoti odpadejo. Močno okužena drevesa tako predčasno ostanejo brez listja že konec junija ali julija. Bolezen je še hitrejša predvsem v vlažnih letih, zato je treba ukrepati takoj. Ker gliva prezimi tudi v odpadnem listju, ga po odpadanju takoj pograbimo, zažgemo ali globoko zakopljemo. Kot rešitev priporočamo škropljenje s pripravkom iz jabolčnega kisa.
Pazljivo pri uporabi bakrovih pripravkov
Med sadjarji so velike razlike tako v znanju kot skrbi za drevesa. Nekateri vztrajajo pri vzgoji brez vsakega škropljenja, a to leto, v katerem je precej dežja, povzroča številne glivične bolezni, predvsem razpast škrlupa. Vse se prenaša kapljično, torej s pomočjo vlage. V mokrih letih se širijo hitreje tudi bakterijske bolezni, ki se prenašajo z značilnim izcedkom. Zato moramo ukrepati že zgodaj spomladi, saj lahko le tako zagotovimo želeno rast in plodove. Dobra preventiva so sicer bakrovi pripravki, ki delujejo na glivične bolezni. Uporabljamo jih predvsem v času brstenja in jeseni, ko odpade listje. Bakrovi pripravki imajo poleg protiglivičnega tudi bakteriostatično delovanje, kar pomeni, da bakterij ne uničijo, temveč omejijo njihovo razmnoževanje. Bakrovih pripravkov v sadovnjaku nikoli ne uporabljamo med rastno dobo. Danes so praviloma zaradi pretirane in napačne rabe dovoljeni le strokovnjakom in sadjarjem z opravljenim tečajem.
Breskova bakterijska pegavost
Škropivo naredimo tako, da veliko žlico petodstotnega jabolčnega kisa zmešamo s tremi litri vode. Dobljeno škropivo popršimo po celi rastlini. Oboleli listi ne bodo ozdraveli, a boste opazili spremembo pri razvoju novih, mladih listov, ki bodo brez omenjenih peg. Poškodb na starih listih, ki jih je povzročila gliva, ne moremo popraviti, a lahko s škropivom in primernim ravnanjem preprečimo nadaljnji razvoj in omejimo razvoj bolezni. Škropljenje je zato čez leto treba večkrat ponoviti.
Breskova bakterijska pegavost ne napada samo breskev, temveč se z njo okužijo tudi slive. Prepoznamo jo po rjavkastih nepravilnih pegah, ki se pojavilo vzdolž glavne listne žile. Prav tako po rumenenju listja, pozneje pa podolgovatih razjedah na lubju, od koder se cedi izcedek. Pri sadežih se nato pojavi odmrlo tkivo, ki ga prepoznamo v obliki peg. Pomembno je, da pri breskvah vzdržujete kondicijo in skrbite za preventivo. Pomembno je pravilno obrezovanje vseh odmrlih ali obolelih okončin ter po potrebi dodatno dognojevanje in zalivanje. Če boste breskvam dodali preveč dušika, lahko poslabšate bolezen, obenem pa se je dobro zavedati, da uspešnih razpršil za zatiranje bolezni ni. Deloma uspešna je le uporaba kemičnih pršil na osnovi antibiotičnega oksitetraciklina in bakra, ki se uporabljata preventivno.
