Da bi človek, ki mu je dragocena vsaka minuta, dobil občutek, koliko 60 sekund sploh je, je dobro vedeti, kaj vse se v tem obdobju lahko zgodi.
V tem časovnem razmaku bo srce utripnilo okoli 70-krat in po telesu pognalo okoli pet litrov krvi. Petnajstkrat bomo vdihnili in izdihnili, 12-krat pomežiknili z očesom, naše ledvice pa bodo v samo 60 sekundah prečistile liter krvi.
Na modrem planetu se bo rodilo 250 otrok, 107 ljudi bo preminilo, 58 parov pa bo izreklo »usodni« da. V tem časovnem razponu bo 360-krat udarila strela, vzletelo bo 58 letal, na spletu bomo Zemljani porabili milijon dolarjev pri spletnih nakupih, v roke bomo vzeli tudi mobilne telefone in si poslali kar 18 milijonov sporočil!
Ne odlašajmo
Ena minuta, ko človek v perspektivo vzame vse te dogodke, torej vseeno ni tako malo. Na vsakodnevni ravni pa se nam zdi, da čas kar leti in minute »izginjajo«. Zaradi tega smo v nenehni bitki s časom, kar ustvarja stres. Da ga zmanjšali, je treba razumeti, koliko v resnici lahko, kar zadeva opravke, storimo v tako zelo kratkem času. V minuti smo namreč lahko kos kar veliko opravilom.
Psihologi pravijo, da je v bistvu bolj stresna in obremenjujoča misel na seznam opravkov kot izvajanje nalog samih, zato nam priporočajo, da se držimo pravila, da z zadevami, ki jih lahko storimo v zelo kratkem času, ne odlašamo. Kaj vse torej lahko storimo v samo eni minuti?
3,4, zdaj
V tem časovnem razponu lahko pospravimo posteljo, se sprehodimo po bivalnih prostorih in kramo, ki ni na svojem mestu, postavimo tja, kamor spada. Samo minuto bomo porabili za striženje nohtov na nogah ali rokah, za čiščenje ogledala v kopalnici, dovolj bo tudi časa za pregled pošte, brisanje kuhinjskih pultov, zamenjavo brisač in zagon pralnega stroja, v katerem čaka umazano perilo.
