Romun se je leta 1992 preselil v Turčijo, kjer si je poiskal delo. Z ženo, ki je ostala v Romuniji, nista bila v najbolj ljubečih odnosih. Ko se ji ni več javljal, je leta 2003 od pristojnih oblasti pridobila možev mrliški list, tako da se je lahko uradno ločila in ponovno poročila. Trdila je, da je njen mož najverjetneje umrl v uničujočem potresu leta 1999.
Reliu se je lani vrnil v Romunijo, da bi podaljšal veljavnost svojega potnega lista. Ujel se je v sodno-birokratski mehanizem. Uradniki so ga obvestili, da je umrl že leta 2003. Constantin je apeliral na njihovo zdravo pamet, "ne" so po postavi brali birokrati in dejali, da je rok za pritožbo potekel.
Reliu, ki ima v Turčiji manjše podjetje, se ni vdal. Sestavil je nov zahtevek in tega je končno sprejelo sodišče v njegovem rojstnem kraju Barlad. Do pravnomočne vnovične "oživitve" bo moral Romun sicer še malce počakati. Na odločitev sodišča se je namreč moč v roku 30 dni še pritožiti. To možnost ima kdorkoli, ki bi podvomil v resničnost njegovega obstoja.
Ker se Romun nikakor ni nameraval sprijazniti s statusom živega mrtveca, je sestavil nov zahtevek in tega je končno sprejelo sodišče v njegovem rojstnem kraju Barlad, ki prav tako leži na severovzhodu Romunije.
