Aroma in kislost ter druge sestavine kisa dajejo jedem posebno svežino. V vsakem gospodinjstvu spada kis med osnovna živila.
V Sloveniji je najbolj priljubljen jabolčni kis, v vinskih pokrajinah seveda vinski kis, na Daljnem vzhodu pa rižev kis.
V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) pravijo, da kis nastane z oksidacijo alkohola v ocetnokislino s pomočjo ocetnokislinskih bakterij. Glavna sestavina, ki opredeljuje kis, je torej ocetna kislina in od tu izvira tudi star naziv za kis – ocet. Kis je nastal po »naključju«, ko se je v shrambi skisalo vino ali pa pivo. Na splošno velja, da lahko vsako alkoholno tekočino, pridobljeno iz sadja, slada, riža ..., ki vsebuje do 18 odstotkov alkohola, skisamo v kis s približno 4 do 15 odstotki ocetne kisline.
Ocetnokislinske bakterije za delovanje potrebujejo kisik in primerno toploto. Priprava kisa mora zato potekati v odprti posodi, ki je prekrita s krpo, optimalna temperatura za delovanje bakterij pa je okoli 30 stopinj Celzija. Različne osnovne surovine dajejo kisu specifičen okus in aromo. V Sloveniji je najbolj priljubljen jabolčni kis, v vinskih pokrajinah seveda vinski kis, na Daljnem vzhodu pa rižev kis.
