Zanimivosti

Nekdanji pripadnik elitnih enot slovenske vojske o preživetju

Sonja Javornik
10. 5. 2014, 08.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Tečaj preživetja v naravi sicer v Sloveniji ni noviteta, je pa zagotovo aktivnost, ki postaja v času preobremenjenosti in stresa vse bolj cenjen nekaj dnevni pobeg, v katerem smo praktično primorani pozabiti na internet, računalnik in ostale dejavnike ter se preprosto prepustiti naravi. Toni Baznik (Parass), mednarodni inštruktor preživetja v naravi, se z omenjenim področjem ukvarja že več kot desetletje.

Simona Potočar

Z nekdanjim pripadnikom elitnih enot slovenske vojske smo preživeli dan v neokrnjeni naravi Gorjancev v bližini in ga povprašali po nekaj nasvetih …

Simona Potočar
Če pričnemo na koncu, kako nam lahko pridobljena znanja s področja preživetja v naravi koristijo izven vašega tečaja?

Vsekakor na več načinov. Eden izmed bolj ekstremnih primerov so naravne katastrofe. V takšnem kriznem času nam lahko tovrstno znanje olajša življenje v smislu iskanja prehranskih, bivalnih in drugih rešitev, ki so poznavalcu na voljo.

Simona Potočar
Eno izmed znanj, ki jih udeleženci vašega usposabljanja pridobijo, so drugačni načini kurjenja ognja. Kako na primer poskrbimo za ogenj v deževnem vremenu?

Predvsem moramo najprej najti suho netivo. Ta se v obliki suhe trave nahaja v raznih luknjah podrtih dreves, pogosta najdba je v gostih smrekovih gozdovih, uporabimo lahko smolo iglavcev, odlične za uporabo pa so tudi suhe vejice iglavcev. Ogenj lahko zakurimo na več načinov. Če ni na voljo vžigalic/vžigalnika, lahko uporabimo kresilo, pa priročne načine kot je na primer primitivni ogenj, t.j. les na les z pomočjo loka, »hand-drill« z rokami, za povzročitev trenja lahko uporabimo žico, …

Kateri pa so glavni viri prehranjevanja v naravi v različnih letnih časih?

Glavni vir so rastline. Ob tem je potrebno dobro poznavanje strupenih in užitnih rastlin. V spomladanskem in jesenskem času je poudarek na plodovih, v pozno jesenskem obdobju pa so vir prehranjevanja korenine. Iz živalskega sveta prednjačijo živali, ki ne bežijo, to so polži, žabe, kače, ličinke, bogat vir pa predstavljajo tudi bežeče živali (srne, zajci, …). Poudarim naj, da pri naših aktivnostih strogo spoštujemo zakonodajo s področja.

Simona Potočar
Kako pa je s pitno vodo?

V slovenskih gozdovih pitna voda načeloma ne predstavlja večje težave. V potokih se skušamo čim bolj približati izviru. Vir pitne vode je tudi jutranja rosa, katero z vlečenjem majice in kasnejšim ožemanjem tako rekoč poberemo iz travnikov. Zbiramo tudi deževnico, vodo pa pogosto najdemo tudi na mokriščih.

Kaj potrebujemo za pripravo prenočišča, v katerem ne bomo mokri?

Za nepropusten bivak potrebujemo palice, iz katerih pripravimo konstrukcijo ter blato, travo in vodo za t.i. »Jezusov beton«, ki nam zagotavlja suha tla. Bivak prekrijemo z listjem oziroma mahom in tako dobimo odlično prenočišče.

Simona Potočar
Za koga vse je vaš tečaj namenjen?

Praktično za vsakogar. Pripravljamo tako tečaje za popolne začetnike, brez predznanja in različnimi stopnjami telesne pripravljenosti, kot tudi za tiste, ki jim je preživetje v naravi že blizu. Za slednje organiziramo intenzivne 5-dnevne tečaje, v sklopu katerih se skupinam prilagajamo tudi na podlagi njihovih želja. Nadaljevalni tečaji lahko bazirajo na simulaciji vojaške taktike, pripravljamo zanimive obvodne programe, … V vse našteto pa vključujemo zelo raznolike skupine. Od posameznikov, ki iščejo nove, ekstremne oblike preživljanja prostega časa, do team-buildingov za podjetja, programov za mlade itd. Vsekakor pa naši udeleženci zaživijo v novi luči in redno prestavljajo meje lastnih sposobnosti. Več informacij najdete tudi na naši spletni strani www.parass.si.