Zgodba o duhu iz Hydesvilla
V štiridesetih letih 19. stoletja so sestre s starši prebivale v stari hiši v kraju Hydesville, v državi New York. O hiši, v katero se je vselila družina, se je že prej govorilo, da je obsedena in da v njej prebivajo 'nagajivi' duhovi. Foxove je vsako noč zbujalo ropotanje in premikanje pohištva … Deklice so se bale in niso vedele, kako premagati strah. 31. marca 1848 je prišlo do pomembnega preobrata. Sestre so se odločile, da bodo izzvale nevidnega sostanovalca. Kate je tlesknila s prsti in duhu rekla, naj to ponovi. Duh naj bi ponovil … Za tem je Kate duhu postavila nekaj vprašanj, na katera je odgovarjal z močnimi udarci. Tako se je začela komunikacija med dekleti in duhom. Ta jim je zaupal, da so ga pred petimi leti umorili prav v njihovi hiši. Ime naj bi mu bilo Charles Rosma in po poklicu naj bi bil trgovec.
Novica o sestrah, ki se ukvarjajo s klicanjem in komunikacijo z mrtvimi, se je širila kot oljni madež in dekleta so svoje nadnaravne storitve začela prodajati strankam. Dekleta so hitro prišla do svetovne slave in izvajala čisto prave medijske turneje po ZDA in celo po Evropi. Ljudje so prepričale, da obstaja življenje po smrti in da lahko komuniciramo z umrlimi.
Slava – denar – alkohol
Sestre Fox so postale svetovno slavne, družile so se s takratnimi pomembneži in uživale v mondenem življenju. A vse to ni trajalo dolgo. Maggie in Kate sta zelo radi pregloboko pogledali v kozarec in sčasoma je njuna odvisnost od alkohola privedla do hudih težav. Čeprav sta bili obe svetovno znani zaradi komunikacije z mrtvimi, so se začele pod pritiskom javnosti dobesedno lomiti. Sprli sta se s sestro Leah, ki ju je obtožila, da preveč pijeta. Maggie pa je začela verjeti, da je obsedena in da nima nadnaravne moči, temveč jo je obsedel sam hudič.
Kupljena laž
Problemi so se iz dneva v dan kopičili … Kate in Maggie sta zapadli tudi v hude dolgove. Najbrž je bil to eden od poglavitnih razlogov, da se je njihova zgodba tako žalostno končala. Leta 1888 je nek urednik ponudil 1500 dolarjev v zameno za 'resnico'. Maggie je mamljivo ponudbo sprejela in 21. oktobra 1888 pred dvatisočglavo množico priznala, da so vsa ta leta le lagale in da nimajo sposobnosti stika z mrtvimi. Vidno razočaranim ljudem, ki so z odprtimi usti spremljali njeno 'javno priznanje', je pojasnila, da so že kot male deklice rade tako ponagajale staršem in da je bilo dogajanje v hiši v kraju Hydesville le njihovo maslo. Starše naj bi ponoči strašile s privezanim jabolkom, ki naj bi ga prek svojega okna spuščale ob tla in s tem ustvarile 'neznane zvoke hudobnega duha' … Maggie je priznala, da so vsi nenavadni zvoki, ki so jih ljudje slišali in občutili na njihovih seansah, le rezultat premikanje prstov na nogi … Bila je hladna prha, sploh za tiste, ki so sodelovali pri klicanju duhov in ki so dobivali želene odgovore od preminulih. Ljudje so jih zasovražili.
Smrt za slabe ljudi
To priznanje, ki so ga zagovorniki teorije o tem, da duhovi ne obstajajo, dobesedno kupili, je razočaralo ogromno ljudi. Čeprav se je leta 1889 Maggie skesala in povedala, da je bilo njeno priznanje le zrežirana poteza, saj je potrebovala denar, jim ni nihče več verjel. Sprte med seboj, v breznu alkohola in brez prijateljev so sestre umrle v bedi in revščini. Zakopali po so jih v grobove, namenjene 'slabim ljudem'.
