Naslednjih šestinštirideset let je veljal za moža, ki je izdal Guevaro. Pri svojih enainosemdesetih letih pa hoče poravnati račune.
V ta namen je napisal knjigo 'Che the hoče videti'.
Zajetju so sledila dva meseca trajajoča zaslišanja, Bustos pa je poskušal z izdajanjem za novinarja prevarati jetnike. Neuspešno. Prepoznali so ga kot gverilo in umetnika, zato so ga prisilili v risanje portretov tovarišev. Kot pravi, jim je s tem poklonil lažno zmago, saj pravi, da portreti niso pomenili nič – preprosto je risal može z bradami.
Bustos je prvič spoznal Guevaro leta 1962, ko je poučeval na univerzi v Havani. Che je v njem videl sorodno dušo, zato ga je vključil v eno svojih prvih odprav, ki se je izkazala za polomijo.
Načrtovani prevzem v Salti, v Argentini, ki se je odvijal med letoma 1963 in 1964, je pomenil smrt za številne borce. Bustos je preživel in bil povišan v poročnika in bil ob Guevari nekaj let pozneje, ko so vstopili v bolivijsko džunglo, da bi tam zanetili revolucijo. Ob vse bolj uspešnem napredovanju bolivijske vojske pa je bil Bustosu in novinarju Regisu Debrayju ukazan beg, a sta bila pozneje zajeta.
Bustosu je za Guevarovo smrt izvedel pred vojaškim sodiščem, ki ga je obsodilo na trideset let ječe. Uradno naj bi bila Guevara ubit v boju, čeprav je Bustos vedel, da je šlo za usmrtitev.
Izpuščen po treh letih je prebegnil v Argentino in nato v Čile, dokončno pa se je ustalil na Švedskem. Je ločenec in oče dveh hčerk.
