Zanimivosti

Za preživetje je moral piti lasten urin

Petra Rupnik
21. 5. 2013, 20.25
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Sedem mesecev žganja, električnih šokov, groženj in pretepanja. Toliko časa in takšne grozote je trpel Philemon Semere, eritrejski begunec, ki so ga, tako kot mnoge druge, ugrabitelji zadrževali, dokler ni bila plačana odkupnina zanj.

BBC, ThinkStock
Na njem so ugašali cigarete...

Ugrabitelji so ga po sedmih mesecih nečloveških grozot izpustili v egiptovski puščavi Sinaj. Trenutno je v Kairu, o njegovem trpljenju pa pričajo številne brazgotine, zlomi in težave z dihanjem. Philemon je pred sedmimi meseci padel v roke beduinskih ugrabiteljev. Slednji so zanj zahtevali 33000 dolarjev odkupnine, in da bi njegovo družino lažje prisilili k izplačilu, so Philemona pogosto silili, da je svojce poklical po telefonu, ugrabitelji pa so ga med tem mučili.

»Prvič, ko sem moral tako klicati mamo, sva oba jokala, »pojasnjuje Philemon, ki je eden izmed mnogih eritrejskih beguncev, ki so jih beduinski ugrabitelji zajeli med pobegom v vzhodni Sudan. Združeni narodi ocenjujejo, da je lani vsak mesec prebegnilo približno 3000 Eritrejcev, veliko jih je končalo v krvavih rokah ugrabiteljev. Veliko jih je za posledicami mučenja tudi umrlo, beduini pa so njihova trupla preprosto odvrgli v Sinajski puščavi. Philemon pripoveduje, da je moral v ujetništvu štiri dni piti lastni urin, saj bi v nasprotnem primeru umrl od dehidracije. »Ko so mene in še 19 ostalih v verigah v zadnjem delu tovornjaka prepeljali na končno postajo našega ujetništva, smo bili zelo presenečeni, saj je bila hiša zelo lepa. Toda le nekaj minut za tem smo morali leči na tla. Takrat so nam povedali, da bomo umrli, če naše družine ne bodo plačale odkupnine,« pripoveduje Philemon. Takšne ugrabitve so postale že kruta vsakdanjost, saj beduinski ugrabitelji vedo, da veliko sorodnikov ugrabljenih Eritrejcev dela v zahodnih državah, zato sklepajo, da bodo odkupnine plačane. Philemonova zgodba je prišla v javnost, ker je med njegovim ujetništvom z njim uspel navezati stik novinar britanskega BBC-ja. Poleg kratkega pogovora z nesrečnikom je novinar uspel govoriti tudi z enim od ugrabiteljev.

Slednji mu je hladnokrvno pojasnil, da bo Philemona ubil, če ne bo denarja. Na novinarjevo vprašanje, če je ubil tudi ostale talce, ki niso mogli plačati, je brez zadržka odgovoril, da je ubil že veliko ljudi. Philemonova zgodba se sicer ni končala tragično, vprašanje pa je, če se je srečno. Njegova družina je zaradi plačila odkupnine še revnejša, on pa ne ve, ali bo zaradi posledic mučenja sploh še kdaj lahko delal. Philemonova usoda, tako kot usoda mnogih drugih žrtev beduinskih ugrabiteljev, visi na tanki nitki.