Izvir Grofove vode v grapi potoka Sopotnica pri Tolminu ima najvišjo doslej izmerjeno energijsko vrednost in prekaša celo čudežno vodo v francoskem Lourdu.
Izvir Grofove vode, ki s tankim curkom prodira iz skale, je skoraj neopazen. Do njega pridemo po strmi stezici, ki vodi skozi gozd na začetku vasi Gaberje pri Tolminu. Dobrih 20 minut hoda od ceste je ravno toliko, da se boste rahlo spotili. A glede izgubljene energije naj vas ne skrbi. S kozarcem vode, ki je vedno ob izviru, boste kot prenovljeni. Jože Munih, ki je dodobra raziskal številne vode po Posočju, na Goriškem in Cerkljanskem ter marsikje po svetu, pove, da je voda, ki jo doma pijemo iz pipe, klorirana in zato brez energijske vrednosti. Klor namreč uniči vse tiste mikroorganizme, ki dajejo vodi dodano vrednost. Vse to in še marsikaj pa ima Grofova voda.
Imena ni dobila čisto po naključju. Gre namreč za pripoved, da so prav iz izvira potoka Sopotnica z vodo oskrbovali tolminskega grofa Coroninija. Vodo so na grad na vzpetino Kozlov rob nad Tolminom prenašali v »lampah«, posebnih lesenih posodah okrogle oblike, ki so jih podobno kot nahrbtnik prenašali na hrbtu.
Čeprav so grofa pregnali tolminski puntarji, pa se je vest o odlični vodi prenašala iz roda v rod. Številni prebivalci okoliških vasi so prav Grofovo vodo nosili v senožeti, kjer so kosili in spravljali seno. Veliko pa jih je, ki po vodo k izviru hodijo še danes.
Munih opozarja, da jo je treba hraniti v steklenicah iz stekla in ne več kot dva tedna, sicer izgubi vso energijsko vrednost. Hkrati pa nam pove nekaj zanimivih spoznanj s terena pri svojih raziskavah. »Ko sem začel govoriti o izvirih, so me nanje začeli opozarjati tudi ljudje in mi tako zelo pomagali. Ponekod so za vodo rekli, da je dobra samo zato, ker je bila mrzla, spet druga je imela zanimiv energetski zapis.« Munih je raziskal domala vse vodne izvire na območju Tolmina, Kanala, Kobarida, Bovca in Cerknega, pri tem pa so mu pomagale tudi osnovne šole, ki so zbirale informacije o tem, kje so izviri. Na podlagi raziskav sta nastali knjigi Zdravilni vodni izviri in Geometrija v trikotniku, v kateri opisuje, na kakšnih mestih so nekdaj gradili svetišča. Jože Munih prizna, da si tudi sam pred 20 leti ne bi mislil, da bomo danes kupovali toliko ustekleničene vode. »Ljudje se zavedajo, da je klor za naš organizem škodljiv, zato jim ne preostane drugega, kot da posegajo po ustekleničeni vodi, mnogi pa ne vedo, da so tudi plastenke, v katerih prodajajo vodo, znotraj premazane s posebno snovjo, da se voda ne bi navzela vonja po plastiki. Ta snov pa je škodljiva.« Zato svetuje, da se po vodo raje odpravimo v naravo. »Izvirska voda ima v sebi vse potrebne mikroorganizme in tudi energijo, s katero lažje premagujemo stres in bolezni, se počutimo bolje. Kar nam da narava, sami ne znamo narediti, in voda je glede tega nekaj posebnega. Obstajajo sicer nekateri pripomočki, a to ni to,« je prepričan Munih.
