Priljubljena kraljica sicer nima večje politične vloge, saj je njen položaj pretežno protokolaren, slovi pa po svoji nekonvencionalnosti.  

Margareta je prva izmed treh hčera takratnega prestolonaslednika Friderika in njegove žene Ingrid (sicer hčere švedskega kronskega princa in bodočega kralja Gustava VI. Adolfa ter njegove žene Margarete, vnukinje britanske kraljice Viktorije). Štiri oziroma šest let pozneje je dobila še dve sestri, Benedikte (77) in Anne-Marie (75), ki se je pozneje poročila z grškim kraljem Konstantinom II. in tako velja za zadnjo grško kraljico.

margareta danska
Profimedia
Takole se je ponosno sprehodila na praznovanju svojega vladarskega jubileja.

Do leta 1953 je uradno nosila samo naziv princese, nato pa so spremenili zakonodajo in tako omogočili, da bo nekdanjega kralja Friderika (ta je svojega očeta Kristjana X. nasledil aprila 1947) nekoč nasledila na prestolu. S tem je postala šele druga danska kraljica po Margareti I., ki je Skandinaviji vladala med letoma 1375 in 1412. Prav zaradi teh vzporednic (pa tudi daljnih sorodstvenih povezav) so Margareto pogosto primerjali z bolj znano britansko kraljico Elizabeto II., a je med njima vseeno ogromno razlik.